Predlog novele med drugim uvaja obvezno označevanja parkljaste divjadi neposredno po odvzemu, obravnava urejeno in pregledno izdajanje dovolilnic za lovske goste, dodatno varuje divjad v obdobjih poleganja in vzreje mladičev, uzakonja posebni varstveni status divjadi kot naravne dediščine države in definira lov ponoči.

Predlog novele predvideva tudi nove evidence oškodovancev, jasneje opredeljuje odškodninske odgovornosti, vsebuje prenovljene postopke imenovanja lovskih čuvajev, uvaja dvoletno načrtovanje lovišč, je naštela državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Knez.

Predlog novele tudi s finančnimi mehanizmi za izplačilo odškodnin zaradi škod, ki jih povzroči divjad

Predlog novele prav tako uvaja dodatne finančne mehanizme za izplačilo odškodnin zaradi škod, ki jih povzroča divjad, zlasti v primeru šakala. V ta namen novela predvideva podaljšanje prehodnega obdobja odškodninske odgovornosti države do 1. septembra 2029.

Ker se rok prehodnega obdobja kritja škod zaradi šakala izteče 20. aprila, so člani odbora danes predlog novele obravnavali na izredni seji, saj želijo, kot so pojasnili v koaliciji, želijo, da se s sprejetjem novele "čim prej omogoči pravna podlaga za podaljšanje predhodnega obdobja odškodninske odgovornosti za škodo". Zato bo tudi DZ predlog obravnaval na izredni seji, čeprav ga je vlada v DZ poslala po rednem postopku.

"Temeljni cilj sprememb je vzpostavitev preglednejšega, bolj sledljivega in digitalno podprtega sistema upravljanja z divjadjo," je poudarila Eva Knez s kmetijskega ministrstva.

Poudarila je, da predlog upošteva številna strokovna mnenja in predloge z različnih področij, "od varstva narave do gozdarstva, od pravosodja, javne uprave ter financ". Dodala je, da so v predlogu v veliki meri upoštevane tudi pobude in prakse zlasti upravljavcev lovišč.

Podpora predlogu novele?

Predsednik komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič, predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca in direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev so povedali, da njihove institucije načelno podpirajo predlog novele.

Tomažič je dejal, da predlog prinaša številne pomembne izboljšave. Da gre za korak v pravo smer, je menil tudi Kovšca, ki pa je dodal, da v lovski zvezi v predlogu vidijo nekatere tehnične pomanjkljivosti, zato je dal več predlogov za njihovo izboljšanje.

"Predlagane spremembe bodo pozitivno vplivale tako na delo v lovskih družinah kot neposrednih upravljavkah lovišč ter zmanjšale birokracijo in poenostavile postopke," je poudaril Branko Zlobko iz Svobode. Njegov strankarski kolega Tomaž Lah je pozdravil dejstvo, da se v predlog novele vrača določba, da je divjad lastnina države, ki je bila leta 2022 črtana iz zakona o varstvu okolja.

Damjan Bezjak Zrim (SD) je poudaril, da gre za novelo, ki se jo je dolgo pričakovalo. "Bilo je kar nekaj kritik, a mislim, da smo s pomočjo Lovske zveze Slovenije in zakonodajno-pravne službe novelo pripeljali tako daleč, da se lahko sprejme," je dejal.

Da so določene spremembe v predlogu novele dobrodošle, so menili tudi v SDS-u. "Gre za preglednejši in preprosto sledljiv sistem upravljanja divjadi," je dejal Jožef Lenart (SDS). Ob tem je sicer menil, da bi določene rešitve lahko bile še boljše, s čimer je soglašal tudi njegov strankarski kolega Žan Mahnič. "Pod črto lahko rečemo, da je bil sprejet neki minimalen konsenz," je dejal Mahnič.

Poslanci so soglasno podprli vsa tri dopolnila poslanske skupine SDS-a in več dopolnil koalicije, ki so predvsem obravnavali pripombe zakonodajno-pravne službe DZ-ja.