Za pomore čebel ni kriva koruza, so prepričani kmetje. Foto: Bobo
Za pomore čebel ni kriva koruza, so prepričani kmetje. Foto: Bobo

Preklic mora veljati, dokler ne bodo strokovnjaki ugotovili ali dokazali povezave med aktivnimi snovmi na semenu koruze in pomori čebel, je dejal predsednik sindikata kmetov Roman Žveglič.

"Posledično bi lahko pričakovali padec čebel tudi na drugih območjih Slovenije, in ne samo v Pomurju, saj so tudi na Gorenjskem, v Prlekiji, Apaški dolini, na Ptujskem polju in Krškem polju njive koruze in oljne ogrščice, pa ne prihaja do nobenih zapletov, kaj šele pomorov čebel," je še izpostavil Žveglič.

Z Veterinarske uprave so sporočili, da so prejeli izsledke analiz vzorcev medu in cvetnega prahu, odvzetih po pomorih čebel v Prekmurju. Kot so zapisali, so "rezultati analiz, ki jih je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, pokazali, da v medu ni ostankov fitofarmacevtskih sredstev (FFS) nad zakonsko dovoljeno mejo". "V cvetnem prahu je bila ugotovljena nizka vsebnost določenih FFS, zato bo za dokončno oceno varnosti potrebna ocena tveganja, ki jo bo opravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor," so še dodali.

Prepoved neutemeljena, nestrokovna in v škodo kmetov
Sindikat zato odredbo označuje kot neutemeljeno, nestrokovno in sprejeto v škodo kmetom. Opozarja, da polj, ker semenarne namesto prepovedanega nimajo nadomestnega semena, ostajajo neposejana. "Posledično tako sploh ne bomo mogli sejati koruze, ki je glavna energijska krmna sestavina v prehranskem obroku naših domačih živali," še opozarjajo v sindikatu in dodajajo, da je vzrok za pomor čebel drugje.

Minister: O preklicu odredbe ne razmišljamo
Minister za kmetijstvo Dejan Židan odgovarja, da se ministrstvo zaveda tako svoje naloge pri varovanju okolja in zaščiti čebel kot tudi tega, kaj pomeni sprožitev previdnostnega načela. "Ukrepe smo uvedli na podlagi previdnostnega načela. Vemo, kateri strup je pomoril čebele; strokovna skupina raziskuje, kakšna je bila pot, po kateri je strup prišel v čebele in jih moril," je povedal minister.

Ob tem je dodal, da bodo pri svojem delovanju upoštevali dobre prakse iz tujine in mnenje stroke, zato ne razmišljajo o preklicu odredbe, ki je sicer nekaj časa veljala že leta 2008. Na spletnih straneh ministrstva in kmetijsko gozdarske zbornice so že objavili prvi del protokola, ki kmetom svetuje glede ravnanja z že kupljenim in še neuporabljenim semenom, ki se ga po novem ne sme uporabiti.

Če koruze torej še niso posejali in imajo doma seme, ki je bilo po novem prepovedano, kmetom ne preostane drugega, da za setev nabavijo drugo, dovoljeno seme. Pri tem minister pravi, naj kmetje to prepovedano seme prijavijo kmetijski svetovalni službi, saj bo to osnova za program pomoči, ki ga pripravljajo na ministrstvu.

Prepoved uporabe nekaterih fitofarmacevtskih sredstev
Ministrstvo za kmetijstvo je konec aprila zaradi množičnega pomora čebel v Pomurju z odredbo prepovedalo promet in uporabo določenih fitofarmacevtskih sredstev na ozemlju Slovenije. Gre za snovi, ki vsebujejo klotiniadin, imidakloprid in tiametoksan, s katerimi so obdelana semena koruze in oljne ogrščice.

KGZS: Oškodovancem je treba povrniti stroške
Na prepoved pa se je danes odzvala tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). V zbornici so ministrstvo opozorili, da je treba kmetom pravočasno zagotoviti zadostne količine nadomestnega semena, saj je setev zaradi izdane odredbe zastala. Pozivajo, da je pomembno tudi, da se zagotovi seme hibridov ustreznih zrelostnih razredov. Po ocenah KGZS-ja je sicer v Sloveniji ostalo neposejanih še dobrih 6.500 hektarjev koruze, od tega pa naj bi kmetje posejali še okrog 4.000 hektarjev s spornim semenom.

KGZS prav tako opozarja ministrstvo, da je treba oškodovanim kmetom povrniti nastale stroške zaradi nabave tretiranega semena, stroški pa bodo po njihovem mnenju nastali tudi zaradi koruznega hrošča oziroma drugih talnih škodljivcev ter zmanjšanja pridelka zaradi zakasnele setve. Ministrstvo pozivajo še k čimprejšnji razjasnitvi pravih vzrokov za pomore čebel.