V Sloveniji so aktivisti, ki se borijo za pravice živali, prvo odmevno akcijo izvedli pred dvema letoma na kmetiji v Ljubljani. Letos se jih je zvrstilo že več, pravi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. "Na farmi Ljutomerčan, potem na kmetiji v Prekmurju, na kurji farmi na Dolenjskem," je naštel.

Na družbenih omrežjih je objavljen posnetek nočnega obiska na piščančji farmi, kjer aktivista izmed tisoče piščančev brez vednosti rejca v svobodo odneseta štiri. Kmetje opažajo, da se okoli prašičjih, piščančjih in govejih hlevov pogosteje sprehajajo neznani ljudje, kar med njimi povzroča nemir. Menijo, da gre za organizirano skupino, katere namen je očrniti rejce, ki sicer delajo pod stalnim veterinarskim nadzorom.

"Zahtevamo, da minister za kmetijstvo oz. uprava za varno hrano zaščiti kmete. Če se bodo ti vdori nadaljevali, kmetje ne bomo mogli več imeti nadzora nad biovarnostnimi ukrepi," je za Radio Slovenija dejal Medved. Teh predpisanih ukrepov se kmetje držijo tudi zato, ker bi jim morebitni vnos kužne bolezni v hlev povzročil ogromno ekonomsko škodo.

Uprava za varno hrano: Omejitev dostopa je v primarni domeni rejcev

Uprava za varno hrano je bila o zadnjih primerih obveščena. Poudarjajo, da niso pristojni za kršitve s področja motenja posesti in nepooblaščenega vstopa na gospodarstvo. Vse, kar lahko uprava naredi, je, da zadeve preda policiji, kar so tudi storili.

Glede bojazni za prenos bolezni v hlev pa Katica Florjanc z uprave za varno hrano pojasnjuje: "Kar zadeva preprečevanje širjenja bolezni, je pač eden od biovarnostnih ukrepov prav gotovo omejitev dostopa na dvorišče, to je v primarni domeni rejcev." Uprava za varno hrano opozarja, da je vstopanje nepooblaščenih oseb v hleve skrajno neodgovorno in bi lahko prineslo bolezni v reje.