Približno tristo let pozneje se je podnebje spremenilo. Kmetijstvo, s katerim so se ukvarjali skandinavski naseljenci, je zaradi ledene dobe postalo nemogoče, kar je kolonijo prignalo na rob propada. Danes so hribi, ki obdajajo Erikov fjord, spet bujni in živo zeleni, mlad krompir in redkev, posajena na njih, čakata na spravilo. Zemljo prekriva visoka trava, ki zagotavlja hrano na tisoče ovcam, in ponuja nepozabne prizore, ko jo mrzli veter, ki prihaja iz talečih ledenikov s severa in juga, prav počasi premika. V sosednji vasi je mogoče videti podoben prizor, le da so domačini tam začeli množično gojiti brstični ohrovt.

"Pomlad pride v deželo mnogo prej, kot smo bili navajeni, zadnjih pet zim pa je bilo zelo kratkih in nenavadno deževnih", je pojasnil Tommy Maro, župan Qaqortaqa, največjega kraja v regiji. "Zanimivo bo opazovati, kako se bo v prihodnjih 20 letih nadaljevalo spreminjanje površja Grenlandije. Zagotovo se bomo usmerili k še večjim čredam ovc, saj bo sveže, visoke trave vse več, po sili razmer pa bomo morali postati tudi pravi strokovnjaki za poljedelstvo."

Kam je šla inuitska kultura?
Najverjetneje nikjer na svetu učinki podnebnih sprememb niso že na prvi pogled tako očitni kot prav na Grenlandiji, kjer sta segrevanje ozračja in višanje temperatur 56.000 prebivalcem otoka, ki ima status samoupravnega ozemlja pod dansko zastavo, prinesli sladko-grenke skrbi. Tradicionalne navade Inuitov, ki so jih za preživetje na mrzlem severu razvili skozi dolga stoletja, kot so premagovanje razdalj s pasjo vprego, lovljenje tjulnjev in ribarjenje skozi majhno luknjo v ledu, postajajo vse redkejši. Namesto tega prihaja v prvi plan kmetijstvo, ki postaja glavna dejavnost preživetja, še pred stoletjem pa je bila za ta območja nič manj kot nepredstavljiva.

"Kolonija pod poveljstvom Erika Rdečega je izginila prav zato, ker so temperature postale neverjetno nizke, v takih razmerah pa je lahko preživela le inuitska kultura. Danes se pred našimi očmi odvija prav nasproten pojav – jug Grenlandije postaja po temperaturi in okolju vedno bolj podoben razmeram v severni Evropi", je dejal Erik Rode Frederiksen, čigar oče Otto velja za prvega Grenlandca, ki mu je v glavo padla ideja, da bi se poskusil preživljati s poljedelstvom.

Grenlandija – izvo znica krompirja?!?
Tudi v prestolnici otoka, Nuuku, se spremenjenim razmeram čudijo in se skušajo navaditi nanje. Glavna dejavnost preživetja postaja sajenje krompirja, na naslovnicah časopisov pa se pojavljajo spori okoli njegovih cen med krajevnimi kmeti in trgovci. "Če bi kdo še pred 15 leti izjavil, da bo glavna tema pogovorov pri nas krompir, bi vsakdo to imel za strašno duhovito šalo. Na Grenlandiji nastaja povsem nov svet, s katerim še ne vemo čisto natančno, kaj bi počeli", je bil odkrit eden izmed najbolj priznanih grenlandskih znanstvenikov Minik Rosing. Ena izmed teh sprememb, posebej na osrednji in severni Grenlandiji, je tudi opuščanje vožnje s pasjo vprego, ki je bilo še pred nekaj leti zaradi pomanjkanja cest eno glavnih prevoznih sredstev.

Večni led, kaj je že to?
Razmere se ne spreminjajo le na jugu otoka, temveč tudi na severu, kjer morje ni zamrznilo v debel led že skoraj desetletje. To ni nedolžna stvar, saj je zato nekaj tisoč domačinov za pol leta odrezanih od preostalega sveta, mnogo lovcev na tjulnje in severne medvede, ki so lovili po ledu, pa ostaja brez osnovnega sredstva preživetja. Na skrajnem severu je po besedah grenlandske ministrice za finance in zunanje zadeve, Aleqe Hammond, morje prekrito z ledom dva meseca manj kot v preteklosti. "Za ljudi, ki se preživljajo z lovom in z ribolovom, je to prava katastrofa. Zanje je to tako, kot bi na zahodu šef za nekaj mesecev brez predhodnega obvestila prenehal izplačevati plačo." Pred dvema letoma je morala vlada lastnikom vlečnih psov brezplačno distaviti hrano za živali, saj si je ljudje zaradi slabega dohodka od lovljenja tjulnjev niso mogli privoščiti.

Psi nič več "glavni na vasi"
A škoda je mnogo večja kot le gospodarska. "Pasje vprege so del grenlandske identitete. V vaseh so prav psi, vpreženi v sani, statusni simbol, kot je na Zahodu na primer drag športni avtomobil. Kdor koli se pojavi na saneh, ki jih vleče 12 krasnih, dobro negovanih psov, je v očeh prebivalcev pravi 'car'," pojasnjuje Rosing. A mnogo lastnikov psov zdaj obupuje, živali so čedalje pogosteje privezane na obrobju vasi, hranijo pa jih lahko le še z ostanki rib. Njihova nekdaj bohotna dlaka postaja vse bolj oskubljena, na pot pa se odpravijo vse redkeje. Množica domačinov, ki jim je bil lov včasih osnovni poklic, lovi le še kot konjiček.

Spremembe okolja in navad na Grenlandiji so več kot očitne, kljub temu pa dolgoročni učinki segrevanja ozračja na otoku še vedno ostajajo velika neznanka. Strokovnjaki pričakujejo, da bodo višje temperature morja ribe in rakce pognale še višje proti severu, kjer bodo manj »na udaru« pred ribiči, kar bo otežilo delo tako ribičem kot predelovalcem morske hrane. Taljenje ledenikov pa bi sicer lahko koristilo razvijajoči dejavnosti grajenja hidroelektrarn, hkrati pa bo nadaljnje tanjšanje ledu vse bolj oviralo domačine pri premagovanju razdalj, končuje reportažo novinar The Christian Science Monitorja.

A. P.