"Vračamo se," so predstavniki afriških držav sporočili po tem, ko so dobili zagotovila gostiteljev Dancev, da bodo več pozornosti namenili njihovim zahtevam po podaljšanju Kjotskega protokola, obstoječega dogovora o omejevanju izpusta toplogrednih plinov. Afriške države so predtem bogate države obtožile, da skušajo "ubiti" Kjotski protokol, ki 40 razvitih držav obvezuje k znižanju izpustov toplogrednih plinov za 5,2 odstotka glede na leto 1990 do obdobja med 2008 in 2012.

Revne države se oklepajo Kjota
T. i. države v razvoju želijo podaljšati Kjotski protokol in se dogovoriti o ločenem dogovoru zase. Večina bogatih držav temu nasprotuje in želi Kjotski protokol, ki preneha veljati leta 2012, vključiti v nov, skupen dogovor, ki bi vse zavezoval k skupnemu boju proti podnebnim spremembam. Tega si želijo predvsem zato, ker Kjotski protokol ne velja za ZDA, drugo največjo onesneževalko po izpustih toplogrednih plinov za Kitajsko. Revnejše države se bojijo, da bodo izgubile številne ugodnosti, ki jim jih prinaša Kjotski protokol.

Zastoj v pogajanjih je nastal štiri dni, preden bodo v Köbenhavn pripotovali voditelji 110 držav in sklenili za vse sprejemljiv dogovor, namenjen boju s podnebnimi spremembami. S približevanjem zadnjemu dnevu vrha se krepijo strahovi, da se bo vrh končal brez dogovora.