Kot je novi kolumbijski predsednik pojasnil ob obisku ene od šol na območju Amazonskega pragozda, bi lahko bogate države in multinacionalke v sklad vplačevale neposredno ali z emisijskimi kuponi.

Kolumbijska vlada bi lahko z denarjem iz sklada izplačevala mesečne plače okoli 100.000 družinam na območju pragozda, ki bi pogozdile izkrčena območja in zaščitile ogrožena. Tako bi po besedah Gustava Petra "rešili 21 milijonov hektarjev" na najbolj biotsko raznovrstnem območju na svetu.

"Če bo uničen Amazonski pragozd, eden največjih porabnikov ogljikovega dioksida, ki segreva planet in spreminja podnebje, bo uničeno tudi človeštvo," opozarja Petro, prvi levi predsednik v zgodovini Kolumbije, ki bo pobudo predstavil na prihodnji podnebni konferenci Združenih narodov (COP27) novembra v Egiptu.

Položaj je prevzel 7. avgusta in si zastavil zelo ambiciozne okoljske cilje. Med drugim namerava preusmeriti državo k do okolju prijaznim virom energije in ustaviti raziskave morebitnih novih naftnih vrtin.

Porečje Amazonke se razteza na 7,4 milijonih kvadratnih kilometrov v devetih južnoameriških državah, kjer živi 34 milijonov ljudi, večinoma staroselcev. Ena od teh držav je tudi Kolumbija, ki je po podatkih nevladne organizacije Global Witness ena od držav z največjo biotsko raznovrstnostjo in obenem ena najbolj nevarnih za okoljevarstvenike zaradi napadov oboroženih skupin.