Kormoran je na evropski ravni z direktivo o pticah zaščiten od leta 1979 in ga ni med pticami, na katere je odprt prosti lov, a je hkrati tudi na listah za odstrel marsikje po Evropi, saj ima direktiva izjemo za primere, ko zaradi prevelike številčnosti dokazano povzroča škodo. Evropska politika je od države do države temu sledeč pričakovano nekonsistentna, tako na Nizozemskem na primer kormoranom ne smeš storiti popolnoma nič, država pa je po navedbah tamkajšnjih ribičev največji evropski "izvoznik" teh ptic. Na drugi strani pa v Nemčiji na Bavarskem letno odstrelijo 10.000 osebkov.

V Sloveniji ga pred letom 1990 ribiči niso opažali, zdaj pa zadnje zime k nam prileti po podatkih DOPPS-a povprečno slabih 3.000 ptic, ki reke in jezera dodobra izpraznijo, na populaciji ribe lipan, ki je od kormorana najbolj ogrožen, je upad številčnosti tudi 90 odstoten, navajajo ribiči. Odstrel je v Sloveniji z odločbo Agencije RS za okolje (Arso) dovoljen prav zaradi zaščite lipana, pa tudi soške postrvi, podusti, pegunice in platnice.
Kot sta za MMC pojasnila gospodarja Ribiške družine (RD) Idrija Zoran Jež in Črnomelj Bojan Levai, jim kormorani, pa tudi siva čaplja, ki se je ravno tako preveč namnožila, onemogočajo uspešno izvajanje ribiško-gojitvenega načrta, saj so po zakonu o sladkovodnem ribištvu dolžni vzdrževati ugodno stanje ribjih populacij. Škoda pa je tudi gospodarska, saj trpi ribiški turizem, ki za seboj potegne "vse ostalo od nastanitve do gostinstva in naprej". Če nič ne "prijemlje", kot se reče po ribiško, ni moč prodati ravno veliko ribolovnih dovolilnic. Če človek regulira število vseh živali od medvedov dalje, zakaj ne bi odstrelili tudi dovolj velikega števila kormoranov, da bi zaščitili ribji fond v slovenskih vodah - rekah in jezerih? Odločba plašenja in odstrela 139 kormoranov letno je za Slovenijo zgolj "kaplja v morje", od katere ne bo rezultatov, sta prepričana.
Na Ribiški zvezi Slovenije (RZS) lansko zimo prvič izvajan ukrep odstrela sicer pozdravljajo kot korak v pravo smer, v Društvu za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS) pa so prepričani, da po kakršnem koli odstrelu ni prav nobene potrebe, za zaščito rib pa bi bilo treba zgolj povrniti naravno rečno dinamiko in počakati, da se vzpostavi naravno ravnovesje.

Eden glavnih argumentov, s katerim ribiči podkrepijo svoje argumente za odstrel, je avtohtonost kormorana na naših tleh oz. v zraku, ki jo postavijo pod vprašaj.

Je kormoran slovenska avtohtona ptica ali ne?
Med ribiči avtohtonost kormorana dviga veliko prahu, saj se številni starejši ribiči spominjajo časov, ko tega ptiča pri nas in težav, povezanih z njim, preprosto ni bilo. "Odgovor na to vprašanje prepuščam znanstvenikom, na neki način gotovo je evropska ptica in se je po tem, ko so ga zaščitili na evropski ravni, razširil do Slovenije, zato težko rečemo, da je čisto neavtohton, dejstvo pa je, da ga starejši ribiči nikoli niso poznali, v časih nekdanje Jugoslavije so bili pogosti v Kopačkem Ritu na Hrvaškem in na večjih rekah, kot je Donava, v Sloveniji pa ga ni bilo," je glede avtohtonosti kormorana za MMC dejal sekretar Ribiške zveze Slovenije Igor Miličić.
Kormoran je v Sloveniji in tudi povsod po Evropi avtohtona vrsta, saj je njegova prisotnost pri nas posledica naravnih procesov in ne vnosa človeka. "Pojavljanje kormorana je dokumentirano v zgodovinskih ornitoloških virih Slovenije iz druge polovice 19. in začetka 20. stoletja, je pa res, da je bil takrat zaradi množičnega preganjanja verjetno maloštevilen," pa je za MMC pojasnil biolog in varstveni ornitolog pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS) Luka Božič.
Zaščita na evropski ravni in povečana številčnost
Neusmiljenega preganjanja kormoranov z uničevanjem gnezditvenih kolonij in osebkov je bilo v Evropi konec v 70-ih letih 20. stoletja, ko jih je zaščitila evropska Direktiva o pticah. Takrat je bila po Božičevih besedah populacija zdesetkana, saj je bilo v celi Evropi zgolj še nekaj 1.000 osebkov. K hitri rasti števila ptic je prispevala zaščita gnezdišč, prepoved streljanja, zmanjšanje uporabe pesticidov in velike gostote manjših, za kormorane pomembnih rib, v evropskih odah. "Povečevanje številčnosti pri nas je skladno s porastom evropske celinske populacije podvrste sinensis, ki gnezdi na drevesih, za razliko od atlantske podvrste carbo, večinoma gnezdeče na skalnatih klifih," je pojasnil. Atlantska podvrsta carbo ni bila nikoli ogrožena.

Celinska populacija je z nekaj tisoč ptic do danes zrasla po navedbah DOPPS-a na približno 500.000 gnezdečih parov. "Ocenjujejo, da je s tem ponovno dosegla razširjenost, ki domnevno ustreza stanju z začetka 19. stoletja (pred obdobjem množičnega preganjanja v preteklosti), torej bi težko govorili o prenamnožitvi, prej o povrnitvi nekdanjega stanja," je opozoril Božič.

Slovenija je ena od šestih evropskih držav, kjer kormoran ne gnezdi, pojavlja se sicer skozi celo leto, a večje jate, ki ribičem povzročajo največ sivih las, priletijo iz severa v zimskem času med oktobrom in marcem. "Število kormoranov v Sloveniji se pozimi že vrsto let ne povečuje več. V času januarskega štetja vodnih ptic v tem desetletju (od leta 2010 naprej) je bilo med 2108 in 3078 (povprečje približno 2600), v prejšnjem (2000–2009) pa med 2441 in 4749 (povprečje približno 3450)," je razgrnil podatke Božič.

Je vzpostavljanje naravnega stanja "utopija"?
Božič je prepričan, da za zaščito ribjih populacij odstrel kormoranov ni primerna rešitev, saj imamo boljše alternative v smeri vzpostavljanja naravnega ravnovesja. "V prvi vrsti obnova oz. renaturacija v preteklosti uničenih oz. reguliranih rek, rečnih rokavov in mrtvic, da se ponovno vzpostavi naravna rečna dinamika; obnova vseh vrst mokrišč, vzpostavitev ihtioloških rezervatov, prepoved vnosa tujerodnih vrst rib," je naštel varstveni ornitolog.
"Zavedati se moramo, da živimo v kulturni krajini, na območju, kjer človek popolnoma upravlja vse naravne procese, včasih kdo pravi, da je treba pustiti, da se vzpostavi naravno ravnotežje, a kako? Človeški posegi v okolje so vseprisotni, odtoki se kanalizirajo, pohitrijo, temperatura vode se dviguje, vode je manj, distribucija ni več naravna, številni potencialni gojitveni potoki tako presahnejo ali so pretopli in vsak ribojedi faktor – kot je kormoran – je zgolj še en negativni element več," pa je prepričan Miličić z ribiške zveze.
"Okoljevarstveniki nikoli ne želijo slišati, da bi ptice storile kar koli narobe, populacija je takšna, kot je, saj se bo samo uredilo naravno ravnovesje, drugo jih ne zanima. Super bi bilo, če bi bile reke v naravnih tokovih, popolnoma neregulirane, brez hidrocentral, brez kakršnih koli iztokov v reke, bodisi kemikalij, odplak, ipd., a oprostite, to je utopija," je dodal Miličić in hkrati spomnil na poplavno varnost. "Lepo se sliši, da bodo reke nazaj v naravnih tokovih, ribiči bi to takoj podpisali, samo potem se zaletimo v ostalo javnost – kaj bo s poplavno varnostjo? Vsi so preplašeni, reko je treba skanalizirati, da čim prej odteče voda, ribe in ostale obvodne živali takrat nikogar ne zanimajo," je opozoril.

Človeško reguliranje števila kormoranov tudi z odstrelom je tako nuja ali pa bodo naše reke brez rib. "Nobena skrajnost ni primerna, ne absolutna zaščita neke živalske vrste in ne njeno iztrebljanje, a naravnega ravnovesja ta trenutek ni," je še pristavil in spomnil, da človek regulira tudi število medvedov in drugih živali, da se te ne namnožijo preveč.

Lovci odstrela ne želijo izvajati
Prav lani je država izdala petletno odločbo, ki dovoljuje plašenje in odstrel 139-ih kormoranov letno, kar se je minulo zimo že izvajalo. Odstrel in plašenje ribiške družine, na območjih, kjer je to dovoljeno, izvajajo v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije. "To je velik korak naprej, da ribičem ni treba vsako leto posebej vlagati prošenj za odstrel, a opozoriti moram na problem, ki nastane, če se izvaja samo plašenje brez živega strela, zatika se nam na najnižji ravni, saj nekateri lovci odstrela ne želijo izvajati, saj pogosto pravijo, da ne želijo biti sanitarniki," je nadaljeval Miličić.
Zakaj plašenje brez odstrela ni učinkovito?
"Samo plašenje se izvaja z učinkom poka, torej s petardami, slepimi naboji itd., a to ne zaleže, ker je kormoran izredno inteligentna žival in hitro ugotovi, da v resnici ni nevarno," je Miličić pojasnil, da se kormoran sicer med pokanjem umakne ali odleti ali pa potopi pod vodo, a se hitro vrne na isto območje, če je tam še vedno dovolj rib. Zato je nujno izvajati mešanje slepih in živih nabojev, nekateri priporočajo "zmes" 19 slepih na en ostri strel, je dodal. Na območju Ribiške družine (RD) Ljubno je imel takšen sistem takojšnji učinek. "Živali se prestrašijo, ne vedo kateri pok je in kateri ni nevaren, zato se začnejo izogibati območju," je navedel konkreten primer.

Je odstrel 139-ih kormoranov letno ustrezen?
"Številka je za celotno Slovenijo bolj simbolična, sploh če primerjamo z Bavarsko v Nemčiji, kjer odstrelijo vsako leto 10.000 kormoranov, tam so v primerjavi z nami res rigorozni," je odgovoril Miličić. Bavarski okoljevarstveniki so po njegovih besedah ubrali drugačen pristop in so odkupili določene odseke rek in tam poskušali vzpostaviti naravno stanje, saj niso izvajali nikakršnega ribiškega upravljanja z območjem. "Ko so preverjali, kaj se z ribami dogaja na teh območjih, so naleteli na katastrofalno stanje ribjih populacij," je opozoril.

Na Ribiški zvezi Slovenije so s petletnim ukrepom odstrela zadovoljni, saj je bil skrajni čas, da je država zaščitila tudi ta naravni vir - slovenske ribe. Za zdaj nimajo še nobenih ocen glede učinkovitosti ukrepa.
V DOPPS-u na drugi strani pa so prepričani, da odstrel nima strokovne utemeljitve in je neustrezen. "Nihče ni predložil konkretnih podatkov ali strokovnih študij, zgolj pavšalne in splošne navedbe brez dokazov ne štejejo, ki bi potrjevale, da je odvračanje na večini dodatnih vodotokov upravičeno. Namreč v populacije zavarovanih vrst ptic je skladno z evropsko in slovensko zakonodajo dovoljeno posegati le izjemoma in pod strogo določenimi pogoji, navedenimi v Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in Direktivi o pticah," je opozoril varstveni ornitolog Božič.
Nizozemska kormorane izvaža, Bavarska strelja
Kormorani niso problem zgolj Slovenije ali Bavarske, gre za vseevropski problem, ki ga bo lahko uspešno rešila zgolj skupna okoljska politika in pristop. "Kormorani v Slovenijo prihajajo iz Skandinavije, ko tam močno pritisne mraz, Evropska unija je rekla, da je upravljanje s ptico v pristojnosti posameznih držav članic, a rano ta paleta različnih rešitev ni rešitev, vsaka država dela nekaj po svoje," je navedel Miličić in dodal, da je Evropa razklana na dva pola, in sicer na okoljevarstvenike in zagovornike ptic, ki "nočejo o tem nič slišati", ter drugo skupino, ki podpira odstrel in meni, da ni prav nobene potrebe več, da bi bil kormoran še naprej zaščiten, saj se je populacija močno povečala.
Obstaja kakšna alternativa odstrelu? Učinkovitejše metode od odstrela po Miličićevih besedah ni, a obstaja tudi mazanje kormoranovih jajc z oljem, da se mladiči ne izvalijo. "Ribiški kolegi na Nizozemskem pravijo, da je Nizozemska največja evropska izvoznica kormoranov, saj jim pri njih ne smeš storiti popolnoma nič," je izpostavil evropsko zmešnjavo, v kateri vse, kar odstrelijo Bavarci, potem nadomestijo druge države.

"Javno mnenje na strani ljubkih živali"
"Evropska zakonodaja o zaščiti kormoranov je dosegla svoj namen, populacija je od 70-ih let, ko so napisali evropsko direktivo, eksponentno eksplodirala, nadaljnja zaščita tako ni več potrebna, treba je biti realen, stopiti v korak s časom in reči bobu bob," je pojasnil Miličić. Direktiva EU-ja sicer še vedno pravi, da je kormoran zaščitena ptica, a v Bruslju so določili izjemo, da če dokazano zaradi svoje številčnosti povzročajo škodo, se lahko določen odstotek populacije odstreli.

Se vam zdi, da je javno mnenje bolj na strani ptic? "Malo ljudi je videlo soško postrv v živo, veliko več ljudi je videlo kormorana, ribe so hladne, niso ljubke, vidimo jih samo takrat, ko poginejo, del javnosti ribiče vidi kot mučitelje rib, a mi vsaj imamo možnost ribo izpustiti, negativen stereotip o lovcih je še hujši," je odgovoril Miličić in dodal, da gre za "bambi efekt". "Živali so ljubke, javnost se razneži, a je hkrati dvolična, saj je ljubezni hitro konec, ko medved pride v naselje ali do kakšne šole," je še pristavil.
Inteligenten in učinkovit lovec
Kormoran lovi v jatah in je pri tem izredno organiziran in učinkovit. Gre za ptico, ki zraste do 90 cm v dolžino in tehta okoli dva kilograma ter se prehranjuje izključno z ribami. "Ena jata plaši ribe proti delu reke, kjer lovi druga jata, gre za organiziran lov, kljune imajo izredno močne in ostre, ribe, ki so prevelike, da bi jih lahko požrl, s kljunom zgolj poškoduje, rana se potem včasih zaceli, lahko pa tudi ne in riba pogine," je še dejal. Odrasla ptica na dan poje med 0,5 in enim kilogramom rib. Značilno zanj je tudi, da imajo slabo razvito trtično žlezo, zato svojega perja ne mastijo in se v vodi zmoči. Značilno vedenje kormoranov po lovu je tako sedenje z razprtimi krili na soncu, da si posušijo perje.
Najbolj s strani kormoranov zdesetkana je populacija avtohtone ribje vrste lipan, ki je vajena živeti v matici toka, se ne skriva in ni zelo plašna, tako da je lahek plen za kormorane. "Če bi bili kormorani v preteklosti pri nas res tako pogosti, bi verjetno tudi lipan v genskem zapisu imel nagon, da se skriva pred kormorani, ne bi plaval na čistem, pa to ni zato, ker je iz ribogojnice in se ne zna drugam postaviti, sredina toka je njegovo naravno okolje," je opozoril Miličić in dodal, da sicer nobeni od ribjih vrst pod "udarom" ne grozi izginotje - niti lipanu, niti soški ali potočni postrvi, le ribje populacije so nižje tudi za 90 odstotkov. "Kormoran je eden izmed negativnih dejavnikov na število rib, največ škode pa še vedno naredi človek s svojimi posegi v okolje," je sklenil.

"Bistveni vplivi kormorana na ribje populacije ali drastično zmanjšanje ali pa lokalno izumrtje v naravnih razmerah (ohranjene naravne oz. sonaravne tekoče vode z normalnimi gostotami rib) niso bili dokazani. Vplivi plenjenja kormoranov so največji na umetnih oz. močno spremenjenih vodnih telesih, pogosto z velikimi gostotami rib (npr. ribogojnice). Edina obsežna študija vplivov kormorana na ribe pri nas (leta 2007 jo je izdelal Center za kartografijo favne in flore) je pokazala, da je samo za lipana mogoče trditi, da lahko kormoranu pripišemo vzroke za zmanjšanje številčnosti, pa še tej vrsti to velja samo za nekatere rečne odseke," pa je kormoranu v bran izpostavil Božič in opozoril, da so večja nevarnost ribam v Sloveniji ribiči sami, saj so zaradi vlaganja tujerodnih vrst za namene ribolova številne avtohtone ribe ogrožene, nekatere pa so zaradi takšnega početja že izumrle, in sicer saveta in primorska podust, ki jo zdaj poskušajo znova naseliti.
Vlaganje tujerodnih mladic in ribiški turizem
Kaj pravite na očitek, da z vlaganjem mladic v reke "hranite" kormorane? "Če bi računali samo na naravno drst, bi bilo rib bistveno manj, zato jim je treba pomagati z vlaganjem mladic v vode, vsa ta vlaganja regulira Zavod za ribištvo Slovenije, predpisuje nam ga država, namen pa je obnavljanje ribjih populacij, sploh glede na to, da imamo toliko ribiških turistov," je odgovoril Miličić in dodal, da je Slovenija velikokrat med ribiči iz tujine pohvaljena kot država, kjer se "izredno dobro muhari".
V reke trenutno vlagajo dve neavtohtoni vrsti rib, in sicer krapa in ameriško postrv - t. i. šarenko, pri čemer sta obe vrsti pri nas že zelo dolgo. "Neavtohtonost krapa je vprašljiva, saj obstajajo znanstveni članki, ki dokazujejo, da je bil pri nas že za časa mostiščarjev," je pristavil Miličić. Bolj problematična je šarenka, a tudi ta je v slovenskih vodah že od druge polovice 19. stoletja. "Naše vode se pregrevajo, in sicer zaradi podnebnih sprememb ter posegov v vodotoke, kjer se premalo senči voda. Šarenka je sprejemljivejša za višje temperature vode, naj omenim fenomen črne potočne postrvi, v času poletja potočnica v pretoplih vodah počrni in pogine," je pojasnil in dodal, da če v te vode ne vložijo mladic šarenke, so potem "prazne".
"Trditev, da za jato kormoranov ne ostane nič, je nesmiselna, saj se potem kormorani ob naših vodah ne bi redno pojavljali oz. tam ne bi prezimovali. Prisotnost kormorana pomeni, da so v vodnem telesu prisotne populacije zanj ustreznih ribjih vrst v primernem številu. V tem pogledu je kormoran kot končni plenilec celinskih voda lahko celo indikatorska vrsta ohranjenosti rečnega ekosistema," pa je sklenil Božič.