Protikorupcijska komisija je v sporočilu za javnost navedla, da je maja 2023 prejela prijavo, da ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) ne pobira nadomestila za uporabo vode od vseh uporabnikov, ki so to nadomestilo dolžni plačevati, kar naj bi povzročalo veliko oškodovanje državnega proračuna.

V prijavi je bilo tudi navedeno, da pristojno ministrstvo 18 let ni sprejelo podzakonskih predpisov s tega področja in ni izvrševalo zahtev Računskega sodišča, s svojo neaktivnostjo pa naj bi na tem področju izkrivljalo konkurenco.

V predhodnem preizkusu je KPK pridobil podatke in pojasnila MNVP-ja in direkcije za vode ter preučil področno zakonodajo in vpogledal v revizijska poročila Računskega sodišča s tega področja. "Pri tem je KPK ugotovil, da gre za sistemski problem in v zvezi s tem zaznal določena sistemska korupcijska tveganja, povezana predvsem s tveganjem neenake obravnave uporabnikov voda ter upravljanjem z zbranimi sredstvi okoljskih dajatev za rabo vode," so zapisali na KPK-ju, ob tem pa poudarili, da niso pristojni za izvajanje nadzora nad pravilnostjo obračunavanja vodnega povračila na področju proizvodnje pijač in tudi ne za izvajanje nadzora nad porabo teh sredstev.

Imetniki vodnih dovoljenj ne plačujejo dajatev

KPK je tudi ugotovil, da v praksi imetniki koncesij plačujejo za izkoriščanje vodnih virov, medtem ko imetniki vodnih dovoljenj dajatev za vodno pravico ne plačujejo, ker ne obstaja ustrezen podzakonski predpis.

Pristojno ministrstvo je sicer leta 2018 v dopisu navedlo, da se problematike zaveda in da jo ureja. "Enako izhaja tudi iz pojasnil MNVP-ja, vendar v vsem tem času ni uspelo pripraviti niti začasnega režima, ki bi za plačila imetnikov vodne pravice na podlagi vodnega dovoljenja veljal v prehodnem obdobju, niti ni dovolj hitro pristopilo k novelaciji Zakona o vodah, ki bi uzakonila trajnejšo rešitev plačil za vodno pravico," je še navedel KPK, ki meni, da "trenutno stanje predstavlja velik poseg v položaj in pravno varnost koncesionarjev in v praksi jasno izkazuje njihovo neenako obravnavo, kar je v nasprotju s temeljnimi načeli pravne države."

KPK je ob tem tudi zaznal, da poraba sredstev, zbranih v Skladu za vode, ni urejena dovolj transparentno in ciljno usmerjeno glede na dejanske potrebe oziroma obstoječe protipoplavne načrte in ukrepe.

Zato bi bilo po mnenju KPK-ja nujno oblikovati celovita in natančna merila za gospodarno in učinkovito financiranje protipoplavnih ukrepov in protipoplavne infrastrukture na vseh ravneh, s čimer bi se izboljšala tako preventivna dejavnost kot pripravljenost države na posledice poplav, hkrati pa bi se naslovila tudi sistemska korupcijska tveganja, ki spremljajo upravljanje porabe namenskih sredstev.