Poleg zakonsko dovoljenega rekreativnega nabiranja - to pomeni, da lahko posameznik iz gozda odnese do dva kilograma gob, kostanja ali drugih plodov na dan - je vsako leto več organiziranih nabiralcev, ki se požvižgajo na omejitve in lastnikom odnašajo morebitni zaslužek.

Tabel s prepovedjo nabiranja kostanja v Sloveniji nismo vajeni, čeprav zakon o gozdovih v 25. členu že vsa leta lastnikom gozdov omogoča, da pridobijo odločbo lokalne skupnosti o prepovedi nabiranja plodov na parcelah, za katere Zavod za gozdove Slovenije ugotovi, da lastnik tam goji drevje tudi zaradi prodaje plodov.

Kazen za posameznika, ki opozorila ne upošteva, je od 400 evrov naprej, za pravne osebe pa do 42.000 evrov.

Lastniku gozda na Goričkem prekipelo
Tako prepoved je do zdaj v Sloveniji pred 15 leti prvič izkoristil lastnik v Sežani, drugi pa pred dnevi za parcele v občinah Gornji Petrovci in Puconci. Pravi, da se obiskovalci ne držijo omejitve nabiranja dveh kilogramov na osebo in da s prepovedjo nikomur ničesar ne odvzema, ampak hoče samo pravice iz svoje lastnine.

Po zakonu lastnik gozda ne sme prepovedati dostopa v gozd, prav tako tudi ne rekreativnega nabiranja do dveh kilogramov borovnic, gob ali kostanja, razen če pridobi odločbo lokalne skupnosti.

Sistem nadzora, ki ga izvajata gozdarska inšpekcija in policija, ni učinkovit, pomagali bi lahko terenski gozdarji, meni Andrej Avsenek iz gorenjske enote zavoda za gozdove. "To je po eni strani priložnost, da bi tudi gozdarji dobili določena pooblastila - sicer jih zakon o gozdovih nekaj že določa, vendar so potrebni še določeni podzakonski predpisi," pojasnjuje.

Na terenu se dogaja celo, da organizirani nabiralci pridobijo ključe zapornic gozdnih cest in se z avtomobili pripeljejo tja, kamor se ne bi smeli. K temu spodbuja tudi zakon o preprečevanju dela na črno, ki v pravilniku določa, da med osebna dopolnilna dela spada tudi nabiranje gozdnih plodov, kar pa je verjetno v nasprotju z zakonom o gozdovih.