Septembra vsako leto antarktični ledeni pokrov doseže največji obseg, ki je med letoma 1981 in 2010 v povprečju znašal 18,71 milijona kvadratnih kilometrov. A kot poroča Guardian, je po prvih podatkih Ameriškega nacionalnega podatkovnega centra za sneg in led (NSIDC) 10. septembra letos količina ledu dosegla maksimalno vrednost 16,96 milijona kvadratnih kilometrov in se od takrat zmanjšuje.

Največji obseg ledenega pokrova leta 2023 je bil 1,75 milijona kvadratnih kilometrov pod dolgoročnim povprečjem in približno milijon kvadratnih kilometrov pod prejšnjo rekordno nizko največjo vrednostjo, ki so jo izmerili leta 1986.

Kot je povedal raziskovalec ledu Will Hobbs z univerze v Tasmaniji, je bila rast ledenega pokrova na Antarktiki "zelo, zelo počasna". "To ni samo velik odmik od povprečja, ampak tudi od prejšnjega rekorda," je dejal. "Maja je bilo precej očitno, da nas čaka nekaj spektakularnega," je še dodal.

Po njegovih besedah so izgube morskega ledu na območju Rossovega morja verjetno posledica vetrov, ki so potisnili led proti celini in prinašali topel zrak, a to pojasnjuje vprašanja, zakaj se je led izgubil okoli preostale celine.

Sorodna novica Množičen pogin mladičev pingvinov znanilec podnebnih sprememb

Oceani se segrevajo

Antarktični ledeni pokrov gre skozi letni cikel, v katerem doseže najmanjši obseg vsakega februarja ob koncu poletja na južni polobli in največjega septembra, ko se tam konča zima. Če je bil obseg ledu v preteklosti dokaj stabilen, pa je leta 2016 prišlo do poletnega rekorda in od takrat smo bili priče že več rekordom, nazadnje letošnjega februarja, ko je bil dosežen najnižji poletni minimum.

Znanstveniki še vedno niso odkrili pravega vzroka za vedno nove rekorde v zmanjševanju količine ledu, pri čemer se verjetno prepletata spremenljivost narave in globalno segrevanje.

Hobbs je dejal, da znanstveniki še ne morejo z gotovostjo trditi, da so rekordi povezani z globalnim segrevanjem, a poudarja, da je izguba morskega ledu skladna s projekcijami podnebnih sprememb.

Pri NSIDC-ju menijo, da so izgube morskega ledu od leta 2016 najverjetneje povezane s segrevanjem zgornje plasti oceana. "Obstaja nekaj zaskrbljenosti, da je to morda začetek dolgoročnega zmanjševanja morskega ledu na Antarktiki, saj se oceani globalno segrevajo in bi se lahko nadaljevalo mešanje tople vode v polarni plasti južnega oceana," so še sporočili.