Lendavski občinski svet je na četrtkovi seji soglasno podprl prizadevanja civilne pobude za takojšnje zaprtje tamkajšnje bioplinarne, iz katere se širi neznosen smrad.

Občinski svetniki zahtevajo tudi revizijo okoljevarstvenega dovoljenja. Sodu je izbil dno smrad živilskih odpadkov, ki so jih pretekli mesec skladiščili kar na dvorišču bioplinarne.

"Če bi bile te kršitve le papirološke, se ne bi toliko pritoževali. Toda njihove kršitve vplivajo na zdravje občanov," pravi Nikolina Palnec iz civilne iniciative "Proti smradu". Zato se je v četrtek približno 300 ljudi zbralo na protestu, s katerim so zahtevali zaprtje bioplinarne.

"Občina Lendava v celoti podpira vse dejavnosti civilne iniciative in lokalnega prebivalstva pri reševanju te problematike," je povedal vodja županovega urada Aleš Kozar. "Pozivamo k večji odločnosti inšpekcijskih služb, saj lokalne inšpekcijske službe pri tem ne morejo ničesar narediti," pa je pojasnil lendavski župan Anton Balažek.

Smrad ni predpisan
Direktor inšpekcije za okolje in naravo Vladimir Kaiser je v Odmevih pojasnil, da so bili odpadki, ki so bili glavni vir smradu, že odstranjeni. Po njegovem pojasnilu so bioplinarne in kompostarne objekti, ki so lahko neprijetni za okolje. Vendar smrad v Sloveniji ni pokrit s predpisi.

"V okoljevarstvenem dovoljenju zaradi tega ni nobene dikcije, ki bi opredeljevala smrad kot takšen. Zato je inšpekcija popolnoma nemočna, da bi ukrepala v primeru samega smradu, ker ta v naših predpisih ni opredeljen," je dejal Kaiser in poudaril, da mora inšpekcija svoje ukrepe utemeljiti z zakoni in predpisi.

Tudi na ravni EU-ja ni zakonodaje o smradu
Vprašanje smradu, še posebej iz Lendave, je v DZ-ju junija izpostavil Franc Laj iz poslanske skupine nepovezanih poslancev, ki je na premierja Mira Cerarja naslovil vprašanje, kako naj ljudje živijo tam, kjer je hud smrad.

Tudi premier Cerar je pojasnil, da v slovenski zakonodaji še ni predpisa, ki bi vzpostavljal celovit sistem za obvladovanje obremenjenosti zunanjega zraka z neprimernim vonjem in bi hkrati vseboval tudi metodologije zaznavanja in spremljanja neprijetnih vonjav ter določanja ustreznih mejnih vrednosti. Težava je tudi odsotnost enotne zakonodaje na ravni EU-ja.

"Ampak kljub temu se trudimo, da bi tukaj zadeve uredili, zato je ministrstvo za okolje in prostor pred kratkim sklenilo pogodbo s konzorcijem, v katerem sodelujejo tudi fakultete z namenom, da se tudi v Sloveniji vzpostavi sistem za obvladovanje obremenjenosti zunanjega zraka z neprijetnim vonjem. Ker je zaradi meritev, ki bi podale usmeritve za izbor metodologije zaznavanja in spremljanja neprijetnih vonjav v zunanjem zraku potreben daljši čas, je predvideno, da bo predlog predpisov pripravljen do leta 2018," je povedal Cerar.

Vabljeni k ogledu videoposnetka s protesta novinarja TV Slovenija Bojana Pečka in snemalca Jožeta Grguriča.