"V vsej zgodovini meritev, ki marsikje segajo že več kot 100 let nazaj, še ni bilo tako toplega leta. Visoke povprečne temperature so predvsem posledica razmeroma toplih noči, ki so bile bolj oblačne in zato se ozračje ni tako ohlajalo," je za TV Slovenija povedal vremenoslovec Brane Gregorčič.

Lani je padlo tudi veliko padavin, kar 1.823 litrov na kvadratni meter. Več padavin je bilo le leta 1965, ko je v povprečju padlo 1.847 litrov dežja na kvadratni meter. Velika količina padavin je povzročila škodo tudi v kmetijstvu. Vinogradniki so imeli zaradi gnitja grozdja visoke stroške pridelave in manj pridelka, ki je tudi manj kakovosten. Pridelki poljščin, kot so pšenica, ječmen in koruza, pa so lahko zaradi namočenosti tal letos slabši.

Ogrožene poljščine
Zaradi padavin so precejšnjo škodo povzročile poplave. Med najbolj prizadetimi so bili prebivalci Planinskega polja, kjer se voda še danes ni umaknila. Na tem in drugih območjih bodo posledice poplav čutili še v prihodnjem letu, predvsem v kmetijstvu. Ogrožene so poljščine, kot so pšenica, ječmen in koruza. Na nekaterih njivah zaradi namočenosti tal voda še vedno stoji.

"Ker je v tleh voda namesto zraka, rastline v takšnih pogojih ne morejo uspevati. Prek zime pa obstaja majhna verjetnost, da se bodo njive osušile in takšnih njiv je v Slovenji, v Podravju, Prekmurju ter preostalih območjih izredno veliko," pravi Miran Naglič s kmetijsko-gozdarske zbornice.

Slaba letina grozdja
Padavine so povzročile veliko preglavic tudi vinogradnikom, ki imajo slabšo letino zaradi gnitja grozdja. Vremena pa so bili veseli hmeljarji, ki so pobrali skoraj enkrat več pridelka kot leto prej.

"Kakovost je bila dobra, vsebnost alfakislin je bila zelo lepa, tako da je bilo, kar se vremena tiče, lansko leto zelo naklonjeno," je za TV Slovenija razložila strokovnjakinja za področje hmeljarstva Irena Friškovec. Tako hmeljarji kot vinogradniki pa so imeli visoke stroške pridelave zaradi preprečevanja bolezni, kot sta plesen in peronospora.

Suh je bil le marec
Po podatkih Arsa so bili v večjem delu države zelo mokri januar, februar in september. Ponekod pa je bilo veliko moče tudi v poletnih mesecih in novembra. Nadpovprečno suh mesec je bil le marec.

Januarja (5. in od 17. do 19.) so bile dvakrat obilne padavine, ki so povzročile nevšečnosti in poplave. Naslednji dogodek z obilnimi padavinami, ki se je s konca januarja podaljšal v prve dni februarja, je ob temperaturnem obratu poleg obilnih padavin prinesel tudi žled. Ta je zajel večji del Slovenije in na nekaterih območjih je bil z debelino, večjo od 5 cm, tudi rekorden.

Neurja z močnimi nalivi so se začela že v maju (11. maj). Junija in julija neurij ni bilo, avgusta pa so Slovenijo prizadeli kar štirje dogodki z obilnimi padavinami in močnim vetrom. Neurja z obilnimi padavinami so po Sloveniji pustošila od 9. do 14. septembra. Toplo morje pa je bilo vzrok za neurja z obilnimi padavinami konec oktobra. Na začetku novembra je Slovenijo zajelo še eno obilno deževje, ki je povzročilo poplave.