Skupni raziskovalni center pri Evropski uniji ocenjuje, da je bilo v letošnjih požarih požganih 600.731 hektarjev ozemlja, kar je do zdaj največji obseg do avgusta, odkar so leta 2006 začeli te meritve. Največ ozemlja je bilo sicer požganega leta 2017, ko je zgorelo 987.844 hektarjev površin.

Gozdni požari so prizadeli več kot deset evropskih držav, med najbolj prizadetimi pa so bile Italija, Španija in Francija, kjer zaradi novega vročinskega vala in pomanjkanja obilnejših padavin še niso zunaj nevarnosti. Zaradi požarov je bilo evakuiranih na tisoče ljudi, številni med njimi so izgubili svoje domove v ognjenih zubljih.

Sezona gozdnih požarov v sredozemskih državah traja nekje od junija do septembra, po ocenah strokovnjakov pa so zaradi podnebnih sprememb in segrevanja ozračja vse bolj intenzivni in dolgotrajnejši. Visoke temperature posrkajo vlago iz rastlinja in ga spremenijo v suho gorivo, pravijo strokovnjaki.

Težavo še povečuje pomanjkanje delovne sile in izseljevanje prebivalcev z nekaterih območij, ki so zato nato podvržena zaraščanju.

Po besedah profesorja gozdarstva na španski univerzi Lleida Victorja Resca de Dipa veliki požari, kot smo jim bili letos priča v Franciji in na Portugalskem na začetku julija, kažejo, kako podnebne spremembe vplivajo na to, da se sezona požarov začenja prej in končuje pozneje. "Današnjih požarov v Sredozemlju ni več mogoče pogasiti ... veliki požari postajajo vedno večji," je bil pesimističen.

Južnoevropske države, kot sta Grčija in Portugalska, se s požari spoprijemata vsako poletje, a z višanjem temperatur se hujši gozdni požari pojavljajo tudi severneje v državah, kot so Nemčija, Slovenija in Češka.

Ker skupni raziskovalni center pri EU-ju zaznava le požare, ki se raztezajo na površini več kot 30 hektarjev, je verjetno skupen obseg požganega ozemlja še večji, saj niso vključeni manjši požari.