"V tem trenutku so združeni trije zelo neugodni dejavniki, ki ustvarjajo zelo težke razmere za prostoživeče živali oziroma divjad. Gre za kombinacijo globokega snega in zelo nizkih temperatur, hkrati se to dogaja ravno v obdobju proti koncu zime, ko so živali večino svojih maščobnih zalog že porabile, zaradi česar je zelo pomembno, da ne porabljajo dodatne energije za beg," je pred dnevi za STA opozoril Hubert Potočnik, z ljubljanske biotehniške fakultete.

Lovska zveza Slovenije poziva lastnike psov, sprehajalce in vse, ki se rekreirajo v naravi (tekače in tekače na smučeh, turne smučarje, krpljarje itd.), naj tam, kjer se prostoživeče živali zadržujejo oziroma skrivajo, izvajajo čim manj motenj, ter jim tako omogočijo, da bodo varčevale z energijo v težkih zimskih razmerah.

Divjad izgubljeno energijo težko nadomesti
Še posebej LZS poziva lastnike psov: "Naj bodo psi vedno pod nadzorom oziroma na povodcih in naj ne tekajo prosto po naravi, saj se v nasprotju s prostoživečimi živalmi vrnejo v topel dom, kjer imajo tudi hrano. V takšnih razmerah namreč ni treba, da pes fizično napade srno – zanjo je lahko usodno že vsakodnevno bežanje pred radovednostjo spuščenih kužkov."

Ker prestrašeno divjad pri teku dodatno ovira visok sneg, porabi pri enkratnem hitrem pobegu več energije kot sicer pri normalnem gibanju v sedmih do desetih dneh. Nizke temperature in debela snežna odeja namreč terjajo od prostoživečih živali še več energije, hkrati pa jim otežujejo dostop do hrane. Živali so temu prilagojene tako, da se čim manj gibljejo in tako po nepotrebnem ne trošijo energije, saj izgubljeno energijo težko nadomestijo. Zaradi oslabelosti pa lažje postanejo plen plenilcev ali celo poginejo. "Narava pozimi počiva in miruje in tudi divjad potrebuje svoj mir," še dodajajo na LZS-ju.