Tudi v letošnjem letu bodo veljali ukrepi na podlagi zakona o ukrepih za preprečevanje afriške prašičje kuge, je povedal državni sekretar: "Lovske družine bodo za odvzem nad povprečnim petletnim načrtom tudi v letu 2022 nagrajene za odvzem živali moškega spola s 50 evri in za odvzem živali ženskega spola s 100 evri."

Lovske družine si po njegovih besedah iz tega naslova pomagajo popraviti račune za finančno poslovanje in za izplačevanje škod na kmetijskih površinah.

Če se bodo škode nadaljevale, sama populacija divjih prašičev pa se ne bo zmanjševala, pa bodo preko lovske zveze in lovskih družin pozivali k učinkovitosti odvzema in zmanjševanja števila populacije tam, kjer se množično pojavljajo škode na kmetijskih površinah, je napovedal Harej.

V pogovorih z lokalnimi kmeti so ti poudarili nezadovoljstvo nad različnim ovrednotenjem izplačane škode. Harej je v zvezi s tem omenil možnost, da bi pri prvi oceni škode, ki je zdaj izključno v pristojnosti lovske družine, s svojimi strokovnjaki pomagali kmetijsko-gozdarski zavodi.

Direktor strokovnih služb Lovske zveze Slovenije Božo Zakrajšek pa je spomnil, da se lahko oškodovanec, ki ni zadovoljen z oceno škode, pritoži na direktorat za gozdarstvo in lovstvo.
Harej je sicer ocenil, da je najslabše, če gresta obe strani na okope in se medsebojno obtožujeta. Lovce in kmete je pozval, da se usedejo za skupno mizo. Po njegovem je treba razumeti tako lovske družine, ki so svojo nalogo pri odstrelu opravile z odliko, a se ustrašijo izjemnega števila prijavljenih škod, hkrati pa razume nejevoljo kmetov. Kot je poudaril državni sekretar, se bodo z zmanjšanjem populacije divjih prašičev zmanjšale tudi škode.

Zakrajšek je sicer poudaril, da je za lovci prelomno leto, v katerem so odstrelili več kot 19.000 divjih prašičev, praktično vse lovske družine pa so prekoračile predviden odstrel. Izredno škodo, ki so jo povzročile živali, pa je pripisal slabemu obrodu v lanskem letu, zaradi česar živali v gozdu preprosto nimajo dovolj hrane in zato povzročajo škodo na travnikih in poljih.
Kot je spomnil predstavnik lovske zveze, je ena od možnosti tudi ta, da lovske družine zaradi velikanskih škod vložijo zahtevke za povečan oz. izredni odstrel tudi po 1. februarju.

Podhranjeni divji prašiči?

Bolj skeptičen je bil kmetovalec iz Prešnice Domen Benčina, ki na pašnikih stalno srečuje divje prašiče, tudi pri belem dnevu. Zveri se človeka ne bojijo več. Sam meni, da zato, ker so lačne oz. podhranjene.

Živali so po njegovih besedah začele zahajati tudi v samo vas. "Bojimo se hujšega, ker lačna žival je sposobna marsičesa," je zaskrbljen Benčina. Kot je dodal, so lovce pozvali k odstrelu živali, a brez uspeha.