Gradnji jezu na reki Xingu v zvezni državi Para na zahodu Amazonije odločno nasprotujejo okoljevarstveniki in tamkajšnje staroselsko prebivalstvo.

Predsednik Lula je pogodbo podpisal s konzorcijem Norte Energia, ki je večinsko v javni lasti, vodi pa ga državna energetska družba Companhia Hidroelectrica do Sao Francisco. Ob tem je sklenitev dogovora označil za "zmago energetskega sektorja".

Civilna družba ostro proti gradnji
Načrtovana gradnja velikanske hidroelektrarne je že desetletja vir sporov. Prvotni projekt so zaradi množičnih protestov v Braziliji in drugod po svetu opustili že v 90. letih prejšnjega stoletja. Kritiki pa zdaj opozarjajo, da bo škodoval ekosistemu na območju in da bo brez doma ostalo 50 tisoč ljudi, predvsem staroselcev.

"Vlada je podpisala smrtno obsodbo za reko Xingu in na tisoče prebivalcev obsodila na izgon," je opozorilo v četrtek v pismu 56 staroselskih, socialnih, okoljskih in verskih organizacij, pa tudi Katoliške cerkve. Pismo je na protestu pred predsedniško palačo v prestolnici Brasilia predstavila skupina protestnikov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vlada spremenila prvotni načrt
Brazilski inštitut za okolje sicer še ni dal uradnega dovoljenja za gradnjo, tako da so zaprosili za delno dovoljenje, tako da bi delati lahko začeli že septembra, je povedal direktor državne agencije za električno energijo Nelson Hubner. Vlada je poudarila, da je prvotni načrt spremenila, da bi zmanjšali vpliv na okolje. Za 60 odstotkov naj bi zmanjšali tudi jez, tako da naj ne bi bilo treba poplaviti območja staroselskih skupnosti.

11 gigavatov elektrike iz Bela Monteja
Hidroelektrarna na jezu Belo Monte bo proizvedla 11 gigavatov električne energije na leto in bo tretja največja po Treh soteskah na Kitajskem (18 GW) in Itaipuju (14 GW) na meji med Brazilijo in Paragvajem.

Po uradnih podatkih bo v gradnji jezu in hidroelektrarne sodelovalo 20 tisoč delavcev, poplavili pa bodo 500 kvadratnih kilometrov veliko območje ob reki Xingu, od koder bodo morali preseliti 16 tisoč ljudi. Elektrarna naj bi začela delovati do leta 2015, velik del energije pa bo namenjen pridobivanju aluminija iz bogatih zalog tamkajšnjega boksita.