Madžarska v Paksu načrtuje izgradnjo dveh reaktorjev z močjo največ 1.200 megavatov na enoto. Gradili ju bodo Rusi. Po pojasnilih Balinta Dobija z madžarskega ministrstva za okolje so leta 2012 začeli prehodno usklajevanje in analizo okoljskih vplivov. O nameravani izgradnji so obvestili vse sosednje države in vse članice Evropske unije ter Švico. Od 30 držav se jih je odzvalo 11, s katerimi zdaj Madžarska vodi postopek čezmejnih vplivov na okolje.

Projekt je vreden 12,5 milijarde evrov. 80 odstotkov oz. 10 milijard evrov bo v obliki posojil prispevala Rusija, je na javni obravnavi v Ljubljani, kjer je potekala presoja čezmejnih vplivov na okolje, dejal koordinator projekta Attila Aszodi. Zatrdil je, da bo to zelo sodobna elektrarna.

Ni skrbi, razen katastrofalnih nesreč
Slovenska uprava za jedrsko varnost je ocenila, da naše države med "normalnim delovanjem elektrarne nima kaj skrbeti". Direktor Uprave Andrej Stritar je pojasnil, da nuklearka v Paku med normalnim obratovanjem nima večjih vplivov na okolico - z izjemo povečanega segrevanja reke Donave.

Slovenijo pa mora potencialno skrbeti, če bi se v Paksu zgodila katastrofa. Paks je približno 150 kilometrov od meje s Slovenijo in okoli 300 kilometrov od osrednje Slovenije. "To je razdalja, na katero lahko še sežejo vplivi najhujše nesreče," je dejal. Zato so se pri pregledu projekta osredinili na to, kako so predvidene rešitve za preprečitve razvoja takšnega dogodka in če se zgodi, kako ga obvladovati in zmanjšati vplive, je navedel Stritar. Na upravi so tako pripravili 40 vprašanj, na katera od Madžarov še pričakujejo dodatna pojasnila.

Po Stritarjevih pojasnilih je takšnih elektrarn, kot bo tista v Paku, več na svetu. Rusi po njegovi oceni gradijo zelo solidne elektrarne, "to ni neka eksotična tehnologija". Imajo solidne varnostne rešitve, ki so primerljive z drugimi dobavitelji po svetu. "Kar se tega tiče, nismo imeli večjih pomislekov," je še dodal.

Tokratna javna obravnava v Ljubljani je bila izvedena po zakonu o varstvu okolja, namenjena je bila predvsem temu, da bi lahko nevladne organizacije in javnost dobile še natančnejša pojasnila neposredno od madžarskih strokovnjakov. 30-dnevni rok za dajanje pripomb pa se je iztekel, je navedla Vesna Kolar Planinšič, ki je na ministrstvu za okolje pristojna za čezmejne vplive.

"S tem se postopek vključevanja javnosti v Sloveniji končuje," je dejala. Po koncu tehničnih konzultacij mora Slovenija podati končno mnenje o projektu. Madžarska pa mora po konvenciji o čezmejnih vplivih upoštevati mnenje vseh konzultacij in javnosti in se do tega opredeliti v končni odločitvi.

Bruseljska dovoljenja
Bruselj mora projektu 'prikimati' v petih zadevah, je pojasnil Aszodi. Evropska komisija je v treh zadevah že prižgala zeleno luč, v Budimpešti čakajo še na dve: in sicer v povezavi z državnim financiranjem projekta in pravili, ki jih mora upoštevati Rusija pri podizvajalcih, ki jih želi vključiti v projekt.