Vodo moramo zadrževati na vse mogoče načine, da se varujemo pred poplavami in da je imamo vedno dovolj na razpolago, so poudarili in predlagali vzpostavitev množice malih zajezitev, s katerimi bi obrzdali hudourniške poplave, in nekaj velikih zajezitev, s katerimi bi lahko zagotovili dovolj vode kmetijstvu, s tem pa bi pridobila tudi energetika.

Ker leži država pretežno v povirju rek, se večinoma srečuje s hudourniškimi poplavami, razen na kraških rekah ter Dravi in Muri, kjer lahko poplave trajajo več dni. V državi so vse pogostejše občasne in območno omejene suše. Zato bi potrebovali zadrževalnike, pa tudi cevovode na sušnejša območja.

Velikih zadrževalnikov je premalo

Kot so navedli, sta v Sloveniji velika naravna zadrževalnika le Blejsko in Bohinjsko jezero, površinska naravna zadrževalnika sta še sneg po hribih in namočena tla, podzemni pa so jame in razpoke v kraškem svetu ter podtalnica v rečnih naplavinah.

Med velikimi umetnimi zadrževalniki pa so akumulacije in jezovi v elektrarnah na Dravi, Savi in Soči, Gradiško jezero in jezero Mola za uravnavanje vodostaja reke Reke v sušnih mesecih. "A na splošno je velikih zadrževalnikov premalo," so dejali.

Za zaščito pred hudourniškimi poplavami bi bila po njihovem mnenju učinkovita sonaravno upravljanje gozdov in podrasti in množica manjših zadrževalnikov. "Vse vrste zadrževalnikov pomagajo vzdrževati primerne ravni podtalnice, za potrebe kmetijstva pa verjetno zagotavljajo dovolj vode samo veliki zadrževalniki," so še pojasnili.