Od leta 1993, ko je bilo v Mongoliji 25 milijonov kašmirskih koz, se je njihovo število leta 2007 povečalo na 40 milijonov. Z njihovo dlako namreč pridelujejo t. i. "diamantno vlakno", iz katerega izdelujejo zelo priljubljene kose oblačil, kot so jopice in puloverji, ki so izjemno priljubljeni med premožnejšimi Evropejci in Američani. Na drugi strani pa si z izkupičkom od prodaje revni mongolski kmetje kupujejo dobrine, kot je satelitski krožnik, piše Times Online.

Okoljevarstveniki opozarjajo, da bodo mongolski pastirji podvrženi resnejšim okolijskim spremembam, če bodo še naprej povečevali število živali, s čimer manjšajo pašne površine. Koze v primerjavi z ovcami rastlino izpulijo s korenino vred, kar pomeni, da se ta ne more obnoviti, kar dolgoročno škoduje rasti stepe. Ovce pa pri prehranjevanju rastlino oplazijo, saj listje in travo le odtrgajo, korenino pa pustijo.

Ministrstvo za okolje svari, da naj bi se zelene površine v Mongoliji že zmanjšale za 75 odstotkov, trenutno pa je sedem odstotkov območja države že puščavske. Glede na najbolj črn scenarij okoljevarstvenikov pa bi se ta številka lahko dvignila na 96 odstotkov puščavske površine.

Na Kitajskem že alarmantno stanje
Medtem pa je stanje veliko bolj alarmantno v sosednji Kitajski, kjer proces dezertifikacije naglo napreduje. Tamkajšnje oblasti so že ukazale drastično zmanjšanje čred koz in uvedbo rotacijskega kmetovanja. To je tudi razlog, da so se kupci kašmirja obrnili na prodajalce v Mongoliji, kar je v zadnjem letu občutno zvišalo cene prestižne dobrine. Italijanska blagovna znamka Loro Piana, npr. prodaja svoje jopice iz kašmirja za 1.100 evrov, hkrati pa z mongolsko volno zalaga tudi manjše proizvajalce.

Gospodarska kriza v korist okolju
Glede na zdajšnjo svetovno gospodarsko krizo so se tudi cene dobave kašmirja skoraj prepolovile, kar je lahko dobra novica za okolje, meni analitik s kanadske univerze Saskatchewan Univesity Dalkhaijav Damiran. "Morda bo znižanje cen vplivalo na pastirje, da bodo znižali število čred koz."