Oživitev struge, obnova njenih rečnih rokavov in mrtvic, poplavnih gozdov ter mokrotnih travnikov je najobsežnejša oživitev Mure doslej in bo trajala do decembra 2023.

V projektu bodo obnovili rečne rokave, na posameznih mestih strugo Mure, dve mrtvici in poplavne gozdove. Interpretacijski poligoni bodo v Benici, na Razkrižju, Otoku ljubezni v Ižakovcih, v Krog in Črncih, učne poti na Moti, na Bobrih, v Radencih in Lisjakovi strugi, informacijski centri pa na Sladkem Vrhu, v Veržeju in Veliki Polani.

Pripravo in vodenje projekta, ki poleg naravovarstvenih ciljev zasleduje tudi širše cilje trajnostnega gospodarjenja z reko in njeno poplavno ravnico, usklajuje zavod za varstvo narave, vanj je vključenih tudi 13 pomurskih občin.

Kot poudarjajo na zavodu, nameravajo z interpretacijskimi centri in poligoni ter posodobljenimi učnimi potmi oplemenitili turistično ponudbo za domačine in turiste, odprla pa se bodo tudi nova delovna mesta.

Interpretacijske točke, ki se bodo ob Muri raztezale od Šentilja do Benice, bodo sodobno predstavljale zgodbo o pestri pomurski naravi in pomenu njenega varovanja, saj je območje vse bolj prepoznano – tudi v koronskem času – kot zanimiv in trajnostni turistični cilj. Projekt predstavlja tudi pomemben korak pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja območja Mure, ki ga je pred dvema letoma Unesco razglasil za biosferno območje.

Habitati v slabem stanju

Kot ugotavljajo na zavodu, so na območju Nature 2000 habitati in večina kvalifikacijskih vrst v slabem stanju, projekt pa se loteva ključnih groženj, od poglabljanja rečne struge, izsuševanja rokavov in mrtvic, poplavnih gozdov in mokrotnih travišč, intenzifikacije in opuščanja kmetovanja, slabega stanja poplavnih in močvirnih gozdov na poplavnem območju Mure, pa tudi slabšanja stanja zaradi tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.

Ob vodilnem partnerju, zavodu za varstvo narave, so projektni partnerji direkcija za vode, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi, Občina Velika Polana in Razvojni center Murska Sobota.
Projekt je pred dnevi podprla vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, vreden je okoli 4,6 milijona evrov, od tega bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval okoli 3,6 milijona evrov.