Kot so navedli v parku, plamenci niso selivke. "Se pa, tako kot večina vrst ptic, nekateri osebki po zaključeni gnezditveni sezoni potepajo naokrog in iščejo morebitna nova območja z dobrimi pogoji. V takšnih potepih tu in tam kak plamenek prileti tudi v Slovenijo. Zadnja leta jih zaznamo v naši državi kar vsako leto, a le malo osebkov v vsega nekaj opazovanjih. Še največkrat se jih vidi v Sečoveljskih solinah, a tudi tam le enkrat ali dvakrat na leto," so še zapisali v Notranjskem regijskem parku.

Šele drugi (uradni) obisk plamencev na Cerkniškem jezeru

Po uradnih zapisih cerkniških ornitologov so do zdaj plamence v parku opazili samo enkrat, in sicer decembra 2014, so navedli. Po neuradnih podatkih pa so dva plamenca opazili tudi lansko jesen.

"Je pa izjemna redkost, da flamingo zaide v notranjost celine. Plamenec je namreč morska vrsta ptice, ki gnezdi ob morju. Zadržuje se v plitvinah, kjer se tudi hrani. S svojim posebnim kljunom brede po blatu, ki ga nato filtrira in iz njega pobira drobne živali in alge," so pojasnili v parku.

V Evropi sicer gnezdi približno 50.000 parov teh ptic, največ jih je v Franciji. Počasi se širijo tudi v druge sredozemske države, tako da tudi v Italiji gnezdijo na več mestih.

"Redko zapustijo morska okolja, se pa zgodi"

Kot pravi strokovni vodja v Notranjskem parku in izkušen ornitolog Tomaž Jančar, je nemogoče povedati, ali so tokratni flamingi na jezeru domorodci ali živali iz ujetništva. "Zelo verjetno lahko rečemo, da gre za domorodca. Ni pa seveda izključeno, da sta iz ujetništva. Tu in tam imajo flaminge kakšni živalski vrtovi, zbiratelji, gojitelji. Kakšen od teh lahko tudi uide. Tega seveda ne moremo izključiti. Je pa treba povedati, da ne bi bilo nič posebnega, če bi šlo za naravne osebke. Res je, da redko zapustijo morska okolja, se pa zgodi," je pojasnil Jančar.

Plamenci so nenapadalne, celo plašne živali, zato jih je treba ob morebitnem srečanju pustiti pri miru in se jim ne približevati. "Hraniti se jih tudi ne da, saj nimamo nič, kar bi jih zanimalo," je povedal ornitolog. Prav zaradi svoje plašnosti jim največjo grožnjo pri gnezdiščih predstavlja človeško vznemirjenje. Zagotovo so ju močno prestrašili tudi številni fotografi in radovedneži, ki so ob novici o plamencih v Cerknici prihiteli ob jezero, so še opozorili v NRP-ju.

Zakaj ti plamenci niso rožnati (ali vsaj oranžni)?

V Parku so navedli tudi nekaj zanimivih dejstev o plamencih. Te ptice namreč živijo zelo dolgo, v naravi tudi do 40 let, v ujetništvu pa še precej dlje: "V živalskem vrtu v Adelajdi v Avstraliji je eden od tamkajšnjih plamencev dočakal kar 83 let." Pojasnili so tudi, zakaj nimajo vsi plamenci rožnatega perja – ko se izležejo, imajo po njihovih navedbah mladiči belo do sivkasto perje, "ognjene odtenke dobijo šele sčasoma, ko se hranijo z algami in rakci, ki vsebujejo oranžna barvila". "Ameriške vrste plamencev so močneje obarvane, ker tamkajšnji rakci vsebujejo več oranžnih barvil," so še razložili.