Albanija 95 odstotkov električne energije pridobi iz hidroelektrarn, vlada pa želi na Vjosi zgraditi 30 novih hidroelektrarn, saj želi povečati raznolikost in zanesljivost energetske oskrbe. Okoljevarstveniki pravijo, da bi dela na reki povzročila poplave in spremenila tudi sam rečni tok.

Za zdaj je sodišče zadržalo vsako gradnjo, številni podporniki kampanje za ohranitev prvinske Vjose pa upajo, da bo to veljalo tudi v prihodnje. Da bi to dosegli, si prizadevajo za razglasitev reke in njenih pritokov za nacionalni park, s čimer bi zagotovili njeno zaščito pred tovrstnimi gradbenimi posegi.

"Naš cilj je dokumentirati čim več vrst," je za Reuters dejal entomolog Gernot Kunz z univerze v Grazu, navdušen nad bogastvom žuželk, ki se mu je razkrilo med nočnim preučevanjem. "Biotska raznovrstnost je zelo velika in imamo veliko vrst, ki jih najdemo samo na tem območju."

Kunz je del ekipe avstrijskih, italijanskih, slovenskih in albanskih strokovnjakov, ki je zbirala vzorce iz rečnega sistema. Kunzev kolega Fritz Schiemer je Vjoso označil za dragulj. Kampanja je pritegnila tudi oko Leonarda DiCapria - fotografijo, ki jo je marca objavil na Instagramu, je opazilo več stotisoč ljudi. "Reka je vitalnega pomena za več kot 1100 vrst sladkovodnih rib in je kulturno pomembna za ljudi v Albaniji," je takrat zapisal.

Več tisoč Albancev je že podpisalo peticijo za zaščito reke. Leta 2010 je študija Svetovne banke posvarila, da bi se lahko zaradi podnebnih sprememb v prihodnjih desetletjih zmanjšala proizvodnja albanskih hidroelektrarn za 20 odstotkov. V zadnjih 10 letih so suše večkrat ohromile proizvodnjo električne enegije, cene elektrike pa so se posledično zvišale. Vlada vztraja, da je stabilna proizvodnja električne energije ključna za gospodarsko rast in da bo imel projekt minimalen vpliv na okolje.

Nemčija pospešuje uporabo vetrovne in sončne energije

Medtem je Nemčija napovedala, da bo v okviru programa za podnebno zaščito do leta 2030 pospešila uporabo vetrovne in sončne energije. Novi načrt predvideva povečanje proizvodnje vetrne energije s prejšnjih 71 na 95 gigavatov in sončne energije s 100 na 150 gigavatov, kaže osnutek novega načrta, ki ga je pridobil Reuters. Lani je bila proizvedeno 54,4 gigavata električne energije z vetrno energijo in 52 gigavatov s sončno energijo.

Omenjeni program za prihodnje leto predvideva tudi okoli 7,8 milijarde evrov, med drugim bodo 2,5 milijarde namenili za energetsko prenovo stavb in dodatnih 1,8 milijarde za subvencije za nakup električnih vozil. Podvojili bodo tudi sredstva za pomoč industriji pri spremembah procesov za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, na primer pri proizvodnji jekla ali cementa.

Povod za spremembo načrta je bila sodba ustavnega sodišča aprila, da je vladi spodletelo pri načrtu, kako zmanjšati izpuste. Na začetku meseca je kanclerkin kabinet prižgal zeleno luč za osnutek zakona, ki predvideva ambicioznejše cilje glede zmanjšanja ogljikovega dioksida. Do leta 2045 naj bi bila tako Nemčija ogljično nevtralna, do leta 2030 pa naj bi se izpusti glede na leto 1990 zmanjšali za 65 odstotkov, potem ko je prejšnji načrt predvideval 55-odstotno zmanjšanje.