Dr. Nadja Zupan Hajna je nova predsednica Mednarodne speleološke zveze. Je druga predsednica v zgodovini, njena izvolitev na tako prestižno funkcijo je tudi veliko priznanje za delo slovenskih krasoslovcev, speleologov in jamarjev ter potrjuje osrednje mesto, ki ga Slovenija zaseda na tem strokovnem področju. O raziskovanju jam in Krasa, napovedovanju posledic podnebnih sprememb, pa tudi o raziskovanju Lune in Marsa se je s krasoslovko za Prvi pogovarjala Mateja Železnikar.

Imenovanje je ni presenetilo, saj je to nagrada za njeno dolgoletno delo na državni in mednarodni speleološki ravni. Predvsem z delom v zadnjih dveh letih si je pridobila prepoznavnost v svetovnih krogih, zato je kolegom in znancem ni bilo težko prepričati, naj se poteguje za to mesto.

Poleg osebnega priznanja je imenovanje tudi velik poklon slovenski speleološki zvezi. 200-letna tradicija jamarskih raziskovanj v Sloveniji je svetovno zelo prepoznavna. Kraške kamnine namreč predstavljajo 20 odstotkov površja na celinah, ne nazadnje pa ime za kraške pojave tudi v svetovni terminologiji izhaja iz imena planote Kras (Locus typicus – kraj, kjer je prvič določen neki tip kamnine).

Letalniki, laserji in numerično modeliranje

Sorodna novica Slovenka Nadja Zupan Hajna na čelu Mednarodne speleološke zveze

Pravi, da so v svetovnem merilu trenutno v ospredju raziskovanja na bolj odročnih območjih, v zadnjih letih pa so v ospredju tudi ogromna odkritja na Kitajskem, v Laosu, Vietnamu in Mehiki. Poleg odkritij je poudarila tudi razcvet novih tehnologij, ki pomagajo znanstvenikom. Krasoslovci največkrat uporabljajo letalnike, laserske optične čitalnike in numerično modeliranje.

Ena najpomembnejših nalog znanstvenikov na tem področju je gotovo prepoznavanje globalnih podnebnih sprememb in napovedovanje naravnih trendov: "Vse to je nekako shranjeno v kapnikih, ki so dober primer, kako lahko vse te podatke nekako 'potegnemo ven', na primer z analizami izotopske sestave kisika."

Sodeluje z Naso in Evropsko vesoljsko agencijo

Zupan Hajna je še dodala, da raziskovanja krasoslovcev prispevajo tudi k antropološkim dognanjem, saj je razvoj človeštva shranjen v usedlinah. Še aktualnejši pa so dosežki speleologov zunaj našega planeta, predvsem na Luni in Marsu. Tudi sama je članica Evropske vesoljske agencije, sodeluje pa tudi z Naso.

Komentirala je tudi požar na Krasu. Za vse kraške površine je značilno malo površinske vode in prsti, zato so povsod po svetu gole, kar še dodatno poveča požarno nevarnost. Ostanke pogorelih območij padavine nato sperejo v podzemlje, kjer lahko pride do onesnaženja pitne vode. Kljub temu Zupan Hajna pomirja, saj se v naših kraških izvirih izvaja redni nadzor kakovosti, zato se bo v najhujšem scenariju dalo ukrepati in preprečiti onesnaženje.