Nekateri udeleženci dvotedenskega srečanja so razočarani zaradi premalo odločnega boja proti segrevanju ozračja. Ministri so se zavezali, da bodo pomagali afriškim državam, da bodo povečevali sredstva za razvoj čistejših virov energije iz zraka in vode ter postopoma zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv. Do leta 2012 naj bi državam v razvoju za povečanje uporabe alternativnih virov energije namenili 1.100 milijard dolarjev.

Raznolike ocene uspešnosti pogovorov
Podnebna konferenca je prvič potekala v podsaharski Afriki. Kenijski okolijski minister Kivutha Kibwana je v sklepnem govoru sicer delo v Nairobiju označil za velik napredek in opozoril, da bo 800 milijonov ljudi, ki živijo v Afriki, v prihodnosti najbolj izpostavljeni podnebnim spremembam. Njegov nemški kolega Sigmar Gabriel pa je razočarano ugotovil, da se udeleženci niso dovolj učinkovito lotili segrevanja, ki ga povzroča izgorevanje fosilnih goriv in ki lahko povzroča sušo, lahkoto, vročinske valove in zvišanje morskih gladin.

Unija ponosna na svoje dosežke
Finski minister Jen-Erik Enestam je prepričan, da na konferenci ni bilo doseženega dovolj velikega napredka. Veliko smo slišali o nacionalnih interesih, mnogo manj pa o podnebnih spremebah, je žalostno ugotovil Enestam. Kljub temu je Evropska unija konferenco označila za uspešno. Minister Enestam je povedal, da je Unija že dosegla svoje temeljne cilje in da zdaj nadaljuje boj proti podnebnim spremembam. Na konferenco so se po njegovih besedah predstavniki Unije podali, da bi utrli pot za krepitev ukrepov za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida v ozračje, kar naj bi jim uspelo. Nadaljni korak pa je zagotovitev uspešnosti ukrepov, meni Enestam.

Glavni izid konference so nove pobude v podporo državam v razvoju, ki so za spremembe podnebja najbolj dovzetne. Pobude naj bi jim pomagale omejiti s tem povezane škodljive učinke, so prepričani tako v finskem predsedstvu Unije kot tudi v Evropski komisiji.

Revne države se otepajo prevelikih bremen
Države, ki podpirajo kjotski protokol, se zavzemajo za temeljit pregled posameznih točk sporazuma, ki naj bi razkrile, da predpisane omejitve izpustov strupenih snovi v ozračje ne zadoščajo za upočasnitev procesa podnebnih sprememb. Upajo, da bi to k ustreznejšemu varstvu okolja prisililo tudi države, ki se k protokolu niso zavezale. Revnejše države pa vztrajajo, da morajo boj za omejitev podnebnih sprememb in tako tudi večji del bremen prevzete bogate države sveta.