Slovenski lovci so lani odstrelili več kot 19.000 divjih prašičev, zato v Lovski zvezi Slovenije zavračajo kritike, da niso opravili svojega dela pri preprečevanju škod zaradi te vrste divjadi. Kot je pojasnil predsednik lovske zveze Lado Bradač, prav tako ne drži, da bi lovci avtomatično dobili nagrade za vsako odstreljeno žival.

Kot je pojasnil predsednik Bradač, se v javnosti ustvarja vtis, da dobivajo nagrado za vsako odstreljeno žival. Do zdaj lovci niso dobili še nobenega izplačila, če pa že bodo dobili kakšne nagrade po zakonu o ukrepih za preprečevanje afriške prašičje kuge, pa bo to le za odstrel nad doseženim petletnim povprečjem.

Sorodna novica KGZS: Divji prašiči povzročajo toliko škode, da to ponekod že ogroža obstoj kmetij

V zvezi s perečo problematiko zaradi škode, ki jo zlasti na Krasu in v Brkinih povzročajo divji prašiči, se je v začetku tedna na terenu mudil tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Anton Harej. Ta je tedaj med drugim navedel, da bodo lovske družine za odvzem nad povprečnim petletnim načrtom tudi v letu 2022 nagrajene za odvzem živali moškega spola s 50 evri in za odvzem živali ženskega spola s 100 evri.

Harej je ob obisku Brkinov ob nezadovoljstvu kmetov zaradi ovrednotenja izplačane škode omenil možnost, da bi pri prvi oceni škode, ki je zdaj izključno v pristojnosti lovske družine, s svojimi strokovnjaki pomagali kmetijsko gozdarski zavodi.

Bradač pa je glede tega spomnil, da obstaja posebna komisija pri ministrstvu, ki v primeru pritožbe kmetov praviloma odloča v prid slednjih. Ob tem je prvi mož lovske zveze prepričan, da lovcem ne smejo odreči pravice do sodnega varstva, saj da ne morejo plačevati škode "vsakemu kmetu, ki bo zatulil, da ima škodo".

Lovska zveza je sicer v sporočilu za javnost navedla, da je bilo za leto 2021 v lovsko informacijski sistem Lisjak vnesenih 2772 primerov prijavljenih škod ter podatki o izplačanih 334.875 evrov odškodnin in 5874 ur dela lovcev za odpravo škode.

"Zato menimo, da se zaradi dveh primerov še nedogovorjene škode na Primorskem ustvarja nepotreben pritisk na lovce. Namesto spodbujanja konflikta je treba spodbujati sodelovanje kmeta in lovca, saj brez tega ni mogoče uspešno upravljati s populacijami divjih prašičev," so dodali.

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije od lovcev pričakuje nadaljnji intenzivni odstrel, od države pa ustrezno ukrepanje. Na težave so ob nedavnem obisku v Ilirski Bistrici in okolici kmetje opozorili tudi kmetijskega ministra Jožeta Podgorška, ki jih je ob tem pozval k prijavi škode.

Največ škode v kmetijstvu

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) za zadnje desetletje kažejo, da višina škode, ki jo povzroči divjad, po letih niha. Na ZGS-ju vodijo evidenco o vseh vrstah škod po divjadi, ki so prijavljene upravljavcem lovišč. Med vsemi vrstami škod močno prevladujejo tiste v kmetijstvu, v manjšem deležu pa so tudi škode v gozdu in na drugem premoženju, so pojasnili na ZGS-ju.

V obdobju 2011–2020 je letna ocena škode po divjadi po podatkih ZGS-ja znašala od dobrih 424.000 evrov leta 2016 do največ, skoraj 788.000 evrov leta 2013. Za lani ZGS dokončnih podatkov še nima.

Podatki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede izplačanih odškodnin zaradi škode po divjadi od leta 2001 pa kažejo, da je bila višina izplačanih odškodnin do leta 2007 pod 462.000 evri letno, od leta 2008 pa nekajkrat tudi precej nad tem zneskom.

Za lansko leto neuradni podatki kažejo, da je bilo zaradi škode po divjadi izplačanih za nekaj manj kot 718.000 evrov odškodnin, kar je drugi najvišji letni znesek od leta 2007.

Divji prašiči povzročili 64 odstotkov vseh škod

Med povzročitelje škod pri divjadi niso vštete zavarovane vrste, kot sta rjavi medved in volk. Močno pa prevladujejo divji prašiči in jelenjad. V obdobju 2011–2020 so divji prašiči po ocenjeni vrednosti povzročili 64 odstotkov vseh škod, jelenjad 32 odstotkov, vse preostale vrste divjadi pa skupno štiri odstotke.

Daleč največ škode divji prašiči in jelenjad povzročijo v Pomurskem lovsko upravljavskem območju, ki zavzema štiri odstotke lovne površine v Sloveniji, v letu 2020 pa je bilo na primer tam povzročenih za kar 55 odstotkov vseh ovrednotenih škod po divjadi v Sloveniji.

Podatki o lanskem odvzemu divjadi, ki zajema odstrel živih osebkov in izgube posameznih vrst divjadi ne glede na vzrok, so za zdaj še preliminarni, kažejo pa, da je odvzem srnjadi lani znašal približno 38.300 živali, jelenjadi približno 9300 živali in divjega prašiča približno 19.400 živali.

V zadnjem desetletnem obdobju je po pojasnilih ZGS-ja trend odvzema srnjadi v Sloveniji rahlo upadajoč, odvzem jelenjadi in divjega prašiča pa narašča.

Ptice pevke povzročile več škode kot volkovi

V zgoraj navedene zneske, kot omenjeno, pa ni vključena škoda, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste, kot so rjavi medved, volk ali ptice, saj ti spadajo pod okrilje ministrstva za okolje in prostor.

Lani je po ocenah ZGS-ja rjavi medved pri nas povzročil za približno 204.000 evrov škode, volk pa za približno 83.000 evrov. Od zavarovanih živalskih vrst so v letu 2021 precej škode povzročile še ptice pevke, ki so po ocenah ZGS-ja skupaj povzročile za približno 191.000 evrov škode, so poudarili pri zavodu.

ZGS za letos predlaga odstrel 222 medvedov

Odvzem rjavega medveda iz narave je lani znašal 148 živali, od teh je bilo odstreljenih 128 medvedov. Odvzem volka je znašal šest osebkov, od teh so bili v skladu z dovoljenji odstreljeni trije.

Odvzem medveda in volka iz narave trenutno poteka na podlagi dovoljenj, ki jih izda ministrstvo za okolje in prostor. ZGS je v strokovnem mnenju do konca septembra letos predlagal odstrel 222 rjavih medvedov, a dovoljenje še ni bilo izdano.

Odvzem volka za letos ni načrtovan, lahko pa v določenih primerih dovoljenje za odstrel izda ministrstvo za okolje in prostor. Pogoji za odstrel so, denimo, izpolnjeni v primeru zaznave križancev med volkom in domačim psom ali v primeru ponavljajočih se napadov volkov na domače živali, ki bi lahko privedli do nastanka resne škode na premoženju ljudi.

V obdobju 2017–2021 smo pri nas imeli deset napadov medveda na človeka, od tega lani dva napada. Nedavni napad na Javornikih nad Postojno je bil prvi tovrstni zabeleženi primer v letošnjem letu, so navedli na ZGS-ju.