Slovenija je po deležu porabe lesne biomase na šestem mestu v EU-ju. Foto: RTV SLO
Slovenija je po deležu porabe lesne biomase na šestem mestu v EU-ju. Foto: RTV SLO
V Sloveniji letni posek ne presega prirasta. Foto: RTV SLO

Po podatkih ministrstva za okolje v Sloveniji lesno biomaso za ogrevanje uporablja 30 odstotkov stanovanj, pri čemer je za 25 odstotkov stanovanj to edini vir ogrevanja.

Potencial Slovenije pri uporabi biomase ni izkoriščen. Možni posek drevesnih vrst, primernih za kurjavo, je 2,2 milijona kubičnih metrov. Zdajšnja letna poraba lesa za ogrevanje prostorov in vode je 1,282 milijona kubičnih metrov, pri čemer so upoštevani še drugi viri, tudi različni lesni odpadki.

Lesna biomasa je cenejši vir ogrevanja
Po podatkih ministrstva za okolje so stroški ogrevanja za povprečno varčno hišo, ki na leto porabi 22.500 kilovatnih ur energije, za ekstra lahko kurilno olje od 379.324 do 460.607 tolarjev. Letni stroši za zemeljski plin pri klasičnem grelniku so 290.206 tolarjev, pri kondenzacijskem grelniku pa 251.710 tolarjev.

Letni stroški za utekočinjeni naftni plin pri klasičnem grelniku so 435.101 tolarjev, pri kondenzacijskem grelniku pa 377.383 tolarjev.

Preberite si klepet o alternativnih virih energije.
Stroški pri kombinaciji drv in kurilnega olja so 228.610 tolarjev, za polena 157.169 tolarjev, za palete 237.938 tolarjev in za sekance 112.500 tolarjev.Glavne ovire za večjo uveljavitev lesne biomase so pomanjkanje informacij, odsotnost organiziranega trga oz. vprašanje dostopnosti energetske surovine in visoki investicijski stroški ob prehodu.

Več kot polovico Slovenije pokrivajo gozdovi
Slovenija je med najbolj gozdnatimi deželami v Evropi, saj 56 odstotkov površine prekriva gozd. Po podatkih zavoda za gozdove je v Sloveniji 1,163.812 hektarjev gozdov. Lesna zaloga znaša 293,5 milijona kubičnih metrov, pri čemer je njen letni prirastek 7,45 milijona kubičnih metrov. Leta 2004 so posekali nekaj manj kot tri milijone kubičnih metrov lesa.