Kot so sporočili z Zavoda za gozdove Slovenije, ki je sodeloval pri pripravi današnjega dogodka, je pomen sistemske skrbi za gozd poudaril v. d. generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tomaž Hrovat. Direktor zavoda za gozdove Gregor Danev je opozoril na pomen sonaravnega in dejavnega upravljanja za zdrav gozd, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije Nike Krajnc pa je poudarila vpliv podnebnih sprememb na gozd in njegovo sposobnost obnove.

Uvodni dogodek je dopolnilo odprtje razstave Sledi ognja avtorja Gregorja Mavra, ki je v glino ujel podobe zoglenelih dreves. Nato so se udeleženci pod vodstvom gozdarjev sežanske območne enote zavoda za gozdove odpravili na krajši pohod po požganem gozdu, ki so ga spremljale krajše predstavitve.

Na izbranih točkah so strokovnjaki zavoda predstavili razsežnosti lanskega požara in ukrepe, ki jih izvajajo za sanacijo pogorelega gozda. Opozorili so tudi na problematiko razraščanja invazivnih tujerodnih vrst. Pot so sklenili s predstavitvijo nove učne poti Zeleno srce Krasa.

"Gozdovi so bistveni za zdravje planeta in dobro počutje ljudi, trajnostno gospodarjenje z gozdovi pa je eden od ključnih elementov prehoda v zeleno krožno gospodarstvo. Širjenje uporabe gozdnih proizvodov prispeva k ogljični nevtralnosti, trajnostno pridobljen les je bistvenega pomena za ozelenitev mest, ekosistemske storitve gozdov pa so pomembne tudi za ohranjanje proizvodnje hrane," so dodali na zavodu.

Slovenski gozdovi pod udarom naravnih ujm

Večina slovenskih gozdov se po podatkih državnega statističnega urada upravlja, njihova lesna zaloga pa se uporablja za gospodarske namene. Količina vseh lesnih zalog v gozdovih v Sloveniji je bila leta 2021 ocenjena na 364 milijonov kubičnih metrov ali 173 kubičnih metrov na prebivalca. Lesne zaloge v gospodarskih gozdovih obsegajo približno 340 milijonov kubičnih metrov, v negospodarskih gozdovih pa približno 25 milijonov kubičnih metrov.

Slovenski gozdovi so sicer v zadnjih letih pod udarom zaradi naravnih ujm. Na Goriškem in Komenskem Krasu je lansko poletje divjal največji požar v zgodovini samostojne Slovenije. Letos naj bi končali večino sečnje poškodovanih dreves, sočasno pa poteka tudi obnova s pogozdovanjem.

Povezanost zdravja in gozdov

Mednarodni dan gozdov letos v ospredje postavlja povezanost zdravja gozdov in ljudi ter vlogo trajnostne skrbi za gozdove pri blaženju podnebnih sprememb. V okoljski organizaciji Focus so ob tem poudarili pomen trajnostnega upravljanja in povečevanja gozdnih površin, predvsem pa ohranjanja primarnih gozdov.

Gozdovi pokrivajo skoraj tretjino kopenske površine in so dom več kot 80 odstotkom kopenskih vrst živali in rastlin. Poleg tega, da čistijo vodo in zrak, proizvajajo tudi kisik, so vir hrane in ohranjajo prst pred vplivi erozije ter jo ščitijo pred pregrevanjem, so ob mednarodnem dnevu, ki ga je za 21. marec leta 2012 razglasila Generalna skupščina ZN-a, spomnili v okoljski organizaciji Focus.

"Regulirajo temperaturo zraka in padavinski režim, ki nima vpliva samo na mikroklimo in lokalno vremensko dogajanje, temveč vpliva tudi na podnebje celotne regije," so še poudarili.
Pomembna pa je tudi njihova vloga pri blažitvi učinkov podnebnih sprememb, saj delujejo tudi kot ponori ogljika. "Zmanjševanje stopnje deforestacije in degradacije gozdov ter na drugi strani trajnostno upravljanje in povečevanje gozdnih površin, predvsem pa ohranjanje primarnih gozdov, je zato ena izmed ključnih rešitev za podnebne spremembe in je bistvena za kakovost bivanja ljudi na Zemlji," je poudarila Nina Tome iz organizacije Focus.

Steber obstoja kmetij

Poleg naštetega je gozd po navedbah ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano eden od stebrov obstoja številnih slovenskih kmetij, hkrati pa tudi prvi in ključni člen gozdno-lesne verige. Iz tega izhajajo tudi podpore programa razvoja podeželja gozdovom, gozdarstvu in predindustrijski predelavi lesa, ki so jih bile deležne kmetije ter podjetniki na podeželju. Ministrstvo je v okviru programa razvoja podeželja 2007–2013 in 2014–2020 podprlo različne investicije v gozdno-lesno verigo v vrednosti 80 milijonov evrov, so navedli.

Nov strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 na področju gozdno-lesne verige na podlagi pozitivnih izkušenj predvideva nadaljevanje in nadgradnjo ukrepov, kot so naložbe v ureditev gozdne infrastrukture, naložbe v nakup mehanizacije in opreme za delo v gozdu, naložbe v predindustrijsko predelavo lesa, naložbe v ustanovitev skupin proizvajalcev, usposabljanje lastnikov gozdov ter sanacija gozdov, ki so jih poškodovale naravne ujme. Tem ukrepom se bodo dodale naložbe v ustanovitev in razvoj gozdnega drevesničarstva, ohranjanje in vzdrževanje pasišč za prostoživeče rastlinojede ter usposabljanje gozdarskih svetovalcev.

Po podatkih državnega statističnega urada je sicer leta 2020 v Sloveniji hektar gozda v nadzemni in podzemni lesni masi v povprečju vezal devet ton ogljikovega dioksida.

Vse pogostejše bolezni

Po podatkih državnih statistikov so zaradi okoljskih razmer vse pogostejše tudi bolezni gozdnega drevja, kar se odraža tudi v strukturi sanitarne sečnje.

Leta 2021 je bil v Sloveniji delež sanitarnega poseka zaradi bolezni gozdnega drevja 19-odstoten ali za osem odstotnih točk večji kot leto prej.

Največji del sanitarnega poseka (33 odstotkov) je bil opravljen zaradi pomnožitve podlubnikov (lubadarja), najmanjši del (17 odstotkov) pa zaradi drugih sanitarnih vzrokov.

Dan za Stražun bo 25. marca

V društvu Focus bodo letošnji mednarodni dan gozdov sicer zaznamovali 25. marca, ko bodo skupaj z mariborsko mestno občino organizirali Dan za Stražun, posvečen urbanemu gozdu v Mariboru. Kot so sporočili iz društva, gre za prvega v nizu dogodkov, ki bodo del participativnega procesa za pripravo vizije upravljanja Stražuna.

Na ta dan bo od 10. ure naprej potekala čistilna akcija, hkrati pa bodo imeli vsi občani in občanke možnost sodelovati na posvetu, kjer bodo lahko predstavili svoja mnenja in predloge za prihodnost Stražuna.

Z letošnjim mednarodnim dnevom gozdov pa sovpada tudi datum četrte vseslovenske prostovoljske akcije sadnje dreves Pomladimo gozdove 2023, ki jo organizirajo Slovenski državni gozdovi (SDG). Kot so spomnili v SDG-ju, je namen akcije v prvi vrsti širiti zavest o pomenu gozda, ki ga želimo pustiti za seboj v čim boljšem stanju. Sadnjo mladih dreves bodo v soboto izvajali na Kočevskem v bližini vasi Polom, nad Lovrencem na Pohorju, v Smrečju pri Bohorju in v Mošah pri Medvodah.

Ob tem so navedli, da bodo posadili približno 7000 sadik različnih drevesnih vrst, ki jih bodo zagotovili tudi ob pomoči podpornikov akcije. Posebnost letošnje akcije pa je, kot so poudarili, da bodo semena drevesnih vrst sadili tudi na površini v bližini Renč na Goriškem Krasu, ki jo je prizadel lanski obsežni požar.