Kar enajst mesecev je bila temperatura višja od dolgoletnega povprečja, tri najtoplejša leta doslej so se zvrstila po letu 2020, obenem pa je v Evropi lani padlo sedem odstotkov več padavin kakor navadno, tretjina rek je prestopila bregove. To so podatki, pomembni za sprejemanje političnih odločitev na področjih, kot so okolje, promet, energetika, prostorsko načrtovanje. Kaj vsi ti podnebni pretresi in podatki pomenijo za našo prihodnost, je v pogovoru za oddajo Globus pojasnil direktor Copernicusa Carlo Buontempo.

Gospod Buontempo, poročilo Copernicusa o stanju podnebja v Evropi je pokazalo, da temperatura rekordno narašča in se ekstremni vremenski pojavi stopnjujejo. Katera ugotovitev je za vas najbolj skrb vzbujajoča?

Na neki način je to, kaj je najbolj skrb vzbujajoče, odvisno od pogleda vsakega posameznika. Če pogledamo poročilo kot celoto, najbolj izstopa dejstvo, da so se tri najtoplejša leta v Evropi zvrstila po letu 2020, deset najtoplejših pa po letu 2007. To ni le nihanje statističnih podatkov ali dogodek, to je v skladu s pričakovanji o segrevanju podnebja. To je še ena potrditev dejstva, da se podnebje segreva in se v Evropi segreva hitreje od svetovnega povprečja. Za več kot 2,3 stopinje smo presegli predindustrijsko temperaturo, kar je skoraj dvakrat več od svetovnega povprečja. To je posebna značilnost Evrope.

Leto 2023 se nam je v spomin vtisnilo tudi zaradi obsežnih poplav, ki smo jih doživeli po vsej Evropi, tudi v Sloveniji. Prizadele so več kot 1,5 milijona ljudi. Kako se to odraža v gospodarskih izgubah?

Uspelo nam je oceniti stroške ali izgube, povezane z nekaterimi od ekstremnih vremenskih dogodkov. Ocene gospodarske škode znašajo že desetine milijard evrov, pa še to so le grobe ocene, resnična škoda je veliko večja. Še nekaj časa bomo potrebovali, da bomo zares razumeli, kaj vsa ta škoda pomeni. Več kot 80 odstotkov škode so povzročile poplave. Slovenija je bila zaradi neverjetne količine padavin zelo prizadeta, ni pa bila osamljena. Poplavilo je Emilijo - Romanjo. Če danes letite nad Bologno, so vidne brazgotine poplav. Grčija je svetopisemske letne padavine doživela v nekaj dneh. Libija je sicer zunaj območja, a nam je vseeno blizu. Število žrtev tam je bilo katastrofalno.

Že v prvih štirih mesecih tega leta doživljamo nove vremenske ekstreme in rekordne temperature. Glede na zbrane podatke, kakšne so vaše napovedi za letos?

Nekatere stvari lahko napovemo, nekaterih pa ne. Bolj ali manj vemo, kako se bo podnebje dolgoročno spreminjalo; vemo, kakšno bo vreme v prihodnjih dneh in letih – vendar smo precej kratkovidni, zato ne vidimo veliko podrobnosti, če pogledamo denimo šest mesecev naprej. Leto 2023 je bilo leto el niña. V tem letu je bila temperatura tropskega Tihega oceana višja od običajne in je navadno povezana tudi z najvišjimi povprečnimi globalnimi temperaturami. El niño zdaj popušča, zato se temperatura vrača v okvire, kakršnih smo vajeni. Pričakujemo, da bo do konca pomladi normalna. V zadnjih tednih opažamo kazalnike, po katerih je preobrat verjetnejši, iz toplega el niña v hladno la niño. Na svetovni ravni je to mogoče.

Številni sprašujejo, ali bo poletje v Evropi spet vroče. Za odgovor žal niti ne potrebujemo modela. Ne moremo biti prepričani, da bo poletje 2024 vroče. Kaže pa se jasno nagibanje k toplejšim poletjem. Po izkušnjah je torej zelo verjetno, da bomo imeli še eno toplo poletje. Za ugibanje o rekordu je še prezgodaj.

Gospod Buontempo, v šestih letih naj bi EU dosegla 55-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990. Ali nam lahko pojasnite, kako so toplogredni plini dejansko povezani z ekstremnimi vremenskimi razmerami?

Osredotočil se bom bolj na drugi del vprašanja, saj je prvi del v veliki meri politično vprašanje in je odgovor odvisen od politike, od vsakega izmed nas pa je odvisno, kaj je za nas najpomembnejša prednostna naloga. Povezava med koncentracijo toplogrednih plinov in segrevanjem podnebja je zelo trdna. Ne gre za nedavni dokaz, ki bi prišel iz akademskih krogov, prvi članki, ki so nakazovali povezavo med povečanjem količine ogljikovega dioksida v ozračju in rastjo temperature, so bili objavljeni v zadnjih letih 19. stoletja, pred skoraj 150 leti. Od takrat so vse nove študije potrdile prve ugotovitve in jih še dodatno razširile, vključno z Manabejem, ki je pred nekaj leti prejel Nobelovo nagrado. Toda prav nikomur ni uspelo ovreči teh dokazov. Dokazi o povezavi med toplogrednimi plini in segrevanjem Zemlje so trdni. Po poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe to prinaša vrsto posledic, tudi obilnejše padavine. Posameznega dogodka ne moremo pripisati podnebnim spremembam, imamo pa podatke o težnjah. Vemo, da je v atmosferi zaradi segrevanja več vlage. Tudi zato v zadnjih letih in mesecih doživljamo močnejše padavine.

Vaše poročilo tudi poudarja, da so države EU lani dosegle rekordni 43-odstotni delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Kaj to pomeni za našo prihodnost?

Ta delež lahko še povečujemo. Dvig s 36 % na 43 % v enem letu je dobra novica, če želimo razogljičiti gospodarstvo in mešanico virov energije. Obstaja pa posebnost tega prehoda. Z večjim deležem obnovljivih virov smo bolj povezani s podnebjem. Če pridobivate energijo iz fosilnih goriv, za več energije zgradite novo elektrarno in težav ni več. Če potrebujete več vetrne ali sončne energije, ste nekako odvisni tudi od teh virov. To pomeni, da bo mešanica virov postala bolj odvisna od spremenljivega podnebja. Zame je najbolj pomembno, da lahko kot družba žanjemo koristi z informacijami, ki jih imamo o teh virih. V našem poročilu smo posebno poglavje namenili prav temu, kako se sonce, vode in veter spreminjajo v različnih letnih časih. Podatke moramo uporabiti, da bi znali predvideti prihodnost mešanice energetskih virov. Ti bodo neizogibno odvisni od podnebja.

Kako naj se ob branju podnebnih podatkov v praksi prilagodimo novi stvarnosti?

To je zelo dobro vprašanje, saj kot pravite, nekatere stvari lahko spremenimo za ublažitev podnebnih sprememb. Če govorimo o obnovljivih virih energije, bodo glede na trenutne razmere ti imeli srednjeročne in dolgoročne učinke. V zadnjem letu je bilo pogosto rečeno, da je bilo leto 2023 primer do zdaj neznanega. Ocean še nikoli ni bil tako topel, ozračje še nikoli ni bilo tako toplo in tako naprej. Zato se moramo ne le v bližnji prihodnosti, temveč celo v sedanjosti prilagoditi podnebju, ki se zelo razlikuje od podnebja zadnjih stoletij ali tisočletij. Lahko znova pogledamo poročila Službe Evropske unije za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus in preverimo, kaj nam govorijo o podnebju v prihodnosti. Toda tudi iz našega zadnjega poročila je razvidno, da so vročinski valovi dolgotrajnejši, pogostejši in intenzivnejši.

V Evropi se je smrtnost zaradi vročine v zadnjih 20 letih povečala za 30 %. Z vročino povezana smrtnost se je povečala v veliki večini, približno 94 % evropskih pokrajin. Te informacije nam koristijo pri ukrepih, zlasti glede na to, da je smrtnost zaradi vročine večja v mestih, kjer nas danes večina živi. Lahko razmišljamo o drugačni organizaciji, prenovi mest, o drugačnem odpiralnem času trgovin, delovnem času in pouku v šolah. O barvi streh, zeleni infrastrukturi itn. Na lokalni ravni se lahko z različnimi ukrepi prilagodimo neizogibno toplejšemu podnebju z intenzivnejšimi padavinami, pogostejšimi sušami in vročinskimi valovi.