Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je po lanskih poplavah naročilo analizo mulja. Odvzetih je bilo osem vzorcev na različnih lokacijah v vseh petih koroških občinah (Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd). Analiza je pokazala, da je mulj na lokaciji Poljana (nasproti gostišča Krivograd na Prevaljah in Cricket club na meji med Prevaljami in Mežico) nevaren odpadek.

Podjetje Saubermacher Slovenija, ki je sklenilo pogodbo z MOPE-jem, je lani decembra odpeljalo 1700 ton nevarnega mulja v predelavo v Avstrijo. Marca 2024 so ga odpeljali še dodatnih 500 ton, kar je državo, po navedbah MOPE-ja, skupaj stalo nekaj več kot 638 tisoč evrov skupaj z DDV-jem.

Kaj z inertnim in nenevarnim muljem?

Rezultati analize so tudi pokazali, da je mulj na štirih lokacijah inerten, na dveh lokacijah pa nenevaren odpadek.

MOPE pojasnjuje, da je septembra lani Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) odvzel vzorce iz protipoplavnega nasipa ob reki Meži pri Prevaljah, grajenega iz mulja, nanesenega po poplavah avgusta 2023. Ugotovili so, da sam mulj, predvsem zaradi visoke vlage, ni primeren za vgradnjo v nasipe in zasipe, zato je treba material izboljšati z vezivi.

"Na podlagi prvih vmesnih rezultatov geomehanskih preiskav stabilizacije mulja z aditivi za povečanje trdnosti izhaja, da mulj ni škodljiv za okolje, če se stabilizira s primernimi dodatki. Rezultati izlužkov samega mulja kažejo, da je onesnaženost precej nizka. Rezultati pa tudi kažejo, da so celo mešanice z nižjim deležem veziv primerne za vgradnjo v nasipe in zasipe. Po strokovnem mnenju ZAG-a zaradi visoke vsebnosti finih zrn mulj ni primeren za cestne tampone, se bo pa lahko uporabil za geotehnične zasipe in druge nasipe, po predhodni ustrezni obdelavi, pri čemer je pred uporabo nujno treba izvesti vse potrebne analize glede mehanskih lastnosti in izluževanja," so navedli na okoljskem ministrstvu.

Direkcija za infrastrukturo naj bi tako v različnih prihodnjih naložbah porabila 100.000 m3 mulja iz avgustovskih poplav. Večji del mulja iz lokacij začasnega skladiščenja bodo uporabili za vzpostavitev vodne infrastrukture v funkcionalno stanje, neuporabljeni material pa bodo odložili na ustrezna odlagališča.

Strokovnjaki s Kmetijskega inštituta Slovenije pa ne priporočajo uporabe mulja, ki ga je naplavilo v lanskih avgustovskih poplavah, za vrtičke in kmetijske površine. Kmetijski inštitut je med drugim pripravil dokument z usmeritvami in dobrimi praksami za remediacijo poplavljenih tal in ravnanje z muljem na kmetijskih zemljiščih in vrtovih. V dokumentu je podal ustrezne ukrepe in navodila.

Koroške občine niso pripravljene urediti centra za ravnanje z onesnaženimi zemljinami

MOPE tudi pojasnjuje, da je treba, zaradi preteklih okoljskih bremen ter posledic poplav in plazov ter v skladu Zakonom o obnovi v Mežiški dolini in Celjski kotlini v najkrajšem možnem času urediti center za ravnanje z onesnaženimi zemljinami, ki nastanejo ob naravnih nesrečah in niso primerne za nadaljnjo uporabo.

"Pri tem je treba zagotoviti samozadostnost, saj zanašanje na obdelavo tovrstnih odpadkov v tujini ekonomsko in tudi okoljsko ni upravičeno," so navedli in dodali, da bo gradnja centra potekala v soglasju z lokalno skupnostjo ter bo strošek države. Za njegovo upravljanje in izvajanje ravnanja z onesnaženo zemljino pa bodo podeljene koncesije. Vendar glede na dosedanje odgovore nobena občina v Mežiški dolini ni pripravljena urediti lokacije za ravnanje z onesnaženimi zemljinami iz tega dela Slovenije.

MOPE še navaja, da je bil ves čas dejaven na področju ravnanja z odpadki po poplavah, ki so bili prepeljani na dogovorjena mesta, ki so jih določile občine. V tem trenutku poteka še odvoz komunalnih odpadkov iz obrtne cone na Otiškem Vrhu.