Od jeseni 2021 poteka presoja vplivov na okolje za državni prostorski načrt za tri hidroelektrarne na srednji Savi: Suhadol, Trbovlje in Renke. Pristojne institucije (Zavod RS za varstvo narave, Zavod za ribištvo Slovenije, Direkcija RS za vode ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) so po navedbah civilnodružbenih organizacij okoljsko poročilo zavrnile oziroma zahtevale dopolnitve. Zavod za varstvo narave pa je po pregledu okoljskega poročila in osnutka državnega prostorskega načrta celo ugotovil, da vplivi, ki bi jih povzročila izgradnja hidroelektrarn, z vidika varstva narave niso sprejemljivi.
Danes pa naj bi v prostorih Zavoda RS za varstvo narave v Ljubljani potekal sestanek z investitorjem. "Želja investitorja je, da bi dobil zeleno luč za gradnjo ne glede na negativno mnenje zavoda," so prepričani Mladi za podnebno pravičnost, ki so se s pripadniki gibanja in drugih civilnodružbenih organizacij zbrali pred sedežem zavoda. Kot opozarjajo, naj bi šlo za pritisk na neodvisne institucije.
Brina Sotenšek z inštituta Lutra in koordinatorica skupine za Savo je v izjavi za javnost opozorila na problematiko strokovne neavtonomije javnih zavodov, še posebej zavoda za varstvo narave. "Zavod za varstvo narave in zavod za ribištvo sta tako na okoljsko poročilo kot na osnutek državnega prostorskega načrta podala negativno mnenje in ugotovila, da vplivi izvedbe načrta na naravo in okolje niso sprejemljivi," je poudarila Sotenšek in dodala, da sta imela oba zavoda od takrat do danes že več usklajevalnih sestankov z investitorji in pripravljavci okoljskega poročila.
"Zelo nas skrbi, da so mnenja strokovnjakov iz javnih zavodov premalo upoštevana. Opozoriti želimo, da pri takšnih projektih tako rekoč redno prihaja do pritiskov ali poskušanja vplivov politike ali investitorjev ali obojih, kar pa je nesprejemljivo," je podčrtala Sotenšek.
Okoljska in tudi druga strokovna mnenja po njenih besedah ne smejo biti predmet korupcije in pritiskov. "Žal negativnih mnenj investitorji običajno ne želijo slišati, ne želijo sprejeti, kar pa je velika težava, ki jo želimo rešiti," je še dodala.
HSE: Postopke v povezavi z izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi vodimo transparentno
V Holdingu Slovenske elektrarne zavračajo današnje navedbe nevladnikov glede pritiskov in poskusov vplivanj politike in investitorjev pri projektih, kot je izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi. Kot so zagotovili, postopke v povezavi s projektom vodijo transparentno, strokovno in v sodelovanju s pristojnimi institucijami.
"V HSE-ju odločno zanikamo, da bi kot koncesionar in investitor v izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi kadar koli posredno ali neposredno pritiskali na nevladne ali katere druge organizacije," so navedli v odzivu. Drugih podrobnosti v povezavi s projektom, dokler še potekajo uradni postopki, ne morejo komentirati, so še dodali.
Aljoša Petek: Zavod za varstvo narave je vpliv HE-jev na naravo označil kot nesprejemljiv
"Danes smo tukaj, da izpostavimo, da je zavod za varstvo narave strokovna državna institucija in kot takšno jo moramo spoštovati," je bil na novinarski konferenci nevladnikov jasen tudi Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Kot je dejal, zavod v številnih primerih nepremišljenih investicij izpostavi posledice vpliva investicij na naravo in ljudi.
Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo zavod za varstvo narave tudi v primeru nameravane gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi odločil, da je njihov vpliv na naravo nesprejemljiv, in opozoril tudi na to, "da ne načrtujemo zgolj treh hidroelektrarn, ampak skoraj 12 hidroelektrarn, in da celoten vpliv verige predvidenih hidroelektrarn nikoli ni bil ocenjen, na tak način, kot se trenutno vodi, pa tudi ne bo".
Po mnenju Petka gre za "klasičen primer in manever izigravanja zakonodaje". "Pričakujem tudi, da bo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo spoštovalo mnenje zavoda, čeprav je žal pravno nezavezujoče, in da se ne bo pod prisilo začel postopek prevlade nad interesom ohranjanja narave," je še dejal.
Prihodnja izvedba projektov, še posebej s področja hidroenergije, "bo v Sloveniji predvidoma izvedljiva le ob ustrezni izpeljavi postopkov presoje vplivov na okolje, postopkov prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave in uveljavljanja izjem na področju voda".
Kot je spomnil predsednik društva za rafting Savski gusarji Dejan Kerin, energetikom in vladam že desetletja dokazujejo, da je pozidava zadnjih 55 kilometrov prosto tekoče Save v nasprotju s strokovnimi mnenji, veljavno zakonodajo in tudi razsodbami sodišč. "Če bi čas, energijo in sredstva, ki se uporabljajo za uničenje oziroma zaščito Save, namenili za premišljeni trajnostni turizem na in ob prosto tekoči Savi, bi se zdaj že kazali učinki predvidenih projektov," je dejal.
MNVP: Podane pripombe se bodo smiselno upoštevale
Na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer vodijo postopek priprave državnega prostorskega načrta za HE Suhadol, Trbovlje in Renke, so glede pozivov okoljevarstvenikov, da se projekt izgradnje hidroelektrarn ustavi, za STA dejali, da se bodo "podane pripombe preučile in v največji meri smiselno upoštevale". Ob tem so pojasnili, da se lahko postopek priprave državnega prostorskega načrta "ustavi na podlagi predloga ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je pobudo podalo oz. v primeru, ko se v postopku priprave načrta izkaže, da izvedljive variante ni mogoče najti".
Glede postopka celovite presoje presoje vplivov na okolje za državni prostorski načrt za hidroelektrarne pa so navedli, da se trenutno izvajajo dopolnitve okoljskega poročila, ki se ga pripravi v okviru postopka. To se v skladu z mnenjem ministrstva za okolje, ki so ga prejeli letos januarja, dopolnjuje še z mnenji ministrstev za kulturo, kmetijstvo (za področje ribištva) ter naravne vire in prostor (za področje narave in za področje voda).
Po zagotovilih ministrstva bodo v spremembe in dopolnitve okoljskega poročila v skladu s strokovno presojo in po potrebi vključili tudi mnenja strank v postopku. "Rezultati dopolnjenega okoljskega poročila bodo vključeni v študijo variant," so še dodali.
Glede nadaljnjih postopkov umeščanja hidroelektrarn v prostor so na ministrstvu pojasnili, da bo dopolnjeno okoljsko poročilo predvidoma aprila obravnavala projektna skupina za umeščanje HE Suhadol, Trbovlje in Renke v prostor. V primeru pozitivnega mnenja na njegove dopolnitve pa bo predvidoma maja ali junija sledila javna razgrnitev študije variant, okoljskega poročila in predloga državnega prostorskega načrta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje