V večjih mestih po Italiji, tudi v Rimu, so oblasti začasno prepovedale uporabo vozil na dizelsko gorivo, da bi zmanjšale onesnaženje. V Rimu so v času, ko je onesnaženje največje, prepovedali tudi vožnjo s kombiji in motorji, poroča BBC. Omejitve naj bi trajale tri dni, nanašale pa naj bi se na okoli milijon vozil.

Kot je za Radio Slovenija poročal Janko Petrovec, pa strokovnjaki ugotavljajo, da naj bi s tem zmanjšali emisije drobnih delcev za samo 12 odstotkov.

V najmanj devetih od 13 predelov Rima, kjer merijo stopnjo delcev PM10 v zraku, so ta teden izmerili stopnje, ki presegajo zakonsko mejo.

Okoljevarstvene organizacije rimski mestni svet obtožujejo, da se prepočasi odziva na poročila o onesnaženju.

Tudi proti severu države, v Milanu, Torinu in Bologni in drugje, kjer je onesnaženje praviloma še hujše, sprejemajo mestne oblasti podobne ukrepe, saj so tudi tam zaznali visok porast delcev PM10 v zraku.

V Italiji je dovoljena količina PM10 50 mikrogramov na kubični meter, v zadnjih dneh pa je bila ta meja še posebej na severu močno prekoračena. Ob Bologni so merilne postaje pokazale celo 125 mikrogramov delcev PM10 na kubični meter.

Visoka koncentracija delcev PM10 in PM2.5 je lahko zelo nevarna za zdravje, saj so ti delci dovolj majhni, da prodrejo v pljuča. Najpogostejši vir so izpusti motorjev vozil.

Protesti v BiH-u in Srbiji

S smogom se spoprijemajo tudi v Bosni in Hercegovini, kjer ljudje v več mestih protestirajo in zahtevajo ukrepanje oblasti.

V sredo se je več sto ljudi z obraznimi maskami zbralo na ulicah Tuzle, v Sarajevu pa vladni uslužbenci razpravljajo o ukrepih za zmanjševanje onesnaževanja.

Oblasti želijo zmanjšati število vozil na cestah, prebivalce pa so pozvale, naj se odpravijo v gore, kjer je zrak čistejši, zato so jim tudi omogočili cenejše vozovnice za gondole.

Sarajevo je v zadnjih dneh eno najbolj onesnaženih mest na svetu, skupaj z Beogradom, Prištino in Skopjem.

V Srbiji so oblasti ljudi pozvale, naj se zadržujejo notri in naj se izogibajo telesnim dejavnostim, še posebej, če imajo zdravstvene težave, kot je astma.

Premierka Ana Brnabić je za tako visoko onesnaženje okrivila ogrevanje gospodinjstev in vozila na dizelsko gorivo. Napovedala je pogostejša in strožja merjenja izpustov vozil, dolgoročno pa tudi sajenje dreves.

Kot je za Radio Slovenija poročal Boštjan Anžin, vse več prebivalcev zahteva ukrepe. Kot pravijo, morajo odgovorne službe nehati bojkotirati državljane in se nemudoma začeti oglašati s pojasnili, zakaj takšno onesnaženje, kako nameravajo zaščititi zdravje ljudi in ukrepati dolgoročno. Med drugim morajo zmanjšati uporabo fosilnih goriv, posodobiti termoelektrarne in toplarne, nadzorovati industrijo, izboljšati javni promet.

Lani so bile mejne vrednosti škodljivih snovi v Valjevu presežene kar 170 dni, sledijo Užice, Smederevo in Beograd, kjer je bil zrak pretirano onesnažen 132 dni. V Srbiji vsako leto zaradi bolezni, povezanih z vdihavanjem onesnaženega zraka, umre od 4.000 do 6.000 ljudi.

Onesnaženje v Zagrebu naj bi bilo običajno

Kakovost zraka je slaba tudi v Zagrebu, kjer so na več merilnih postajah izmerili prekomerno koncentracijo delcev PM10.

Kljub temu zavod za javno zdravje "Dr. Andrija Štampar" poudarja, da je kratkoročno onesnaženje zraka s temi delci običajno za ta del leta in da ne predstavlja velike grožnje za zdravje ljudi. Vendarle pa je zavod objavil nekaj nasvetov za prebivalce. Tako naj se izogibajo dolgotrajnim in intenzivnim telesnim aktivnostim na prostem, uporabljajo naj javni prevoz in zmanjšajo ogrevanje na trda goriva, poroča hrvaški časnik Jutarnji list.