Sorodna novica Veter odnašal strehe, drevesa, znake. Zadrževanje v gozdu še vedno nevarno.

"Kot so vremenoslovci včeraj napovedali, se je položaj umiril, predvsem kar se tiče močnega vetra. Ceste so prevozne, elektrika je po zagotovilih Elektra Celje zagotovljena vsem. Komunalne službe in cestna podjetja bodo čez dan odstranjevali podrto drevje in drugo. V naši regiji je večja škoda nastala na knjižnici v Šentjurju in na dveh poslovnih objektih v Velenju, ki jih bodo danes sanirali," je trenutne razmere opisal Janez Malenšek, poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko.

Še vedno velja opozorilo Zavoda za gozdove RS, naj se sprehajalci in lastniki v gozdovih ne zadržujejo. V krošnjah dreves je namreč ostalo veliko odlomljenih vej, ki zaradi svoje teže in višine, na kateri so obtičale, lahko povzročijo hujše poškodbe.

Slovenska Bistrica: Razkritih 75 objektov

V Podravju še vedno ocenjujejo škodo, najhuje je bilo v Slovenski Bistrici, kjer je po doslej zbranih podatkih delno ali v celoti razkrilo strehe kar 75 objektov. Kot je povedal bistriški podžupan Stanislav Mlakar, je šlo večinoma za zasebne stanovanjske hiše. Pri pomoči je v ponedeljek sodelovalo 115 gasilcev iz desetih tamkajšnjih prostovoljnih društev.

Ob odkritih strehah je veter poškodoval tudi tri avtomobile, veliko je bilo podrtega drevja, ne le v višje ležečih predelih pohorskih gozdov, ampak tudi v mestnem parku. Škodo sta imeli tudi osnovni šoli v Šmartnem na Pohorju in v Tinju, kjer je odkrilo del streh. Medtem ko so bile v Tinju poškodbe manjše in so jih že sanirali, je v Šmartnem odtrgalo okoli 150 kvadratnih metrov kritine, vendar pouk poteka normalno.

Po dosedanji oceni naj bi škoda samo zaradi poškodovanih streh znašala okoli 120.000 evrov, zagotovo pa bo vsaj še toliko denarja potrebnega tudi za odpravljanje posledic v naravi in čiščenje površin. Organiziranega popisa škode ne bodo opravljali, saj škoda ne bo presegla višine, predpisane v primeru naravnih katastrof, ko bi lahko računali na državno pomoč.

Po prvih podatkih močan veter v gozdovih ni povzročil masovne škode

Po podatkih območne enote Zavoda za gozdove Slovenije so bila na Koroškem v ponedeljek podrta posamezna drevesa predvsem na območjih, kjer je bila stabilnost gozdov prizadeta že v preteklih ujmah. Točnejši podatki o količini podrtega drevja bodo znani v prihodnjih dneh. Zaradi kriznih razmer se je s predstavniki Zavoda za gozdove sestala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in si ogledala tudi stanje na terenu. Močan veter je v ponedeljek po Koroški največ težav povzročal v občinah Podvelka, Muta, Mežica in Mislinja.

A tokratni veter je, kot kaže, prizanesel gozdovom na Koroškem. Ni pa bilo tako v vetrolomih decembra 2017, ko je bilo na Koroškem poškodovanih več kot 390.000 kubičnih metrov lesa, in v vetrolomu oktobra 2018, ki je na Koroškem poškodoval 140.000 kubičnih metrov drevja, največ na območju krajevne enote Črna na Koroškem, skoraj 110.000 kubičnih metrov.

Začenja se sanacija nastale škode

Na severovzhodu države se torej nadaljuje odpravljanje posledic včerajšnjega divjanja vetra. Drevo, ki se je v ponedeljek zgodaj zjutraj podrlo na glavno cesto Dravograd–Maribor pri Podvelki, je pod seboj pokopalo 52-letnega domačina. Cesta je bila za promet zaprta 13 ur, še vedno pa je tam po podatkih prometnoinformacijskega centra za državne ceste zaradi odstranjevanja posledic neurja promet urejen izmenično enosmerno.

Pestro je bilo tudi na širšem ptujskem območju, kjer so morale gasilske enote in drugi pristojni pomagati v vseh občinah regije (razen v Žetalah), ki jih pokriva tamkajšnja območna enota uprave za zaščito in reševanje.

Kot je povedal vodja ptujske enote Drago Murko, so našteli 43 podrtih dreves na cestah, ki so jih morali odstraniti, okoli sto odkritih streh, večinoma na stanovanjskih in gospodarskih objektih, ter nekaj električnih drogov. Pri odpravljanju posledic je sodelovalo 380 gasilcev iz 37 gasilskih društev.

Gasilci so v glavnem delo končali že včeraj. Čeprav se občani nanje še obračajo, pa jih zdaj na upravi prijazno napotijo, da si pri odpravljanju posledic poiščejo krovce. "Zadnje čase je že kar v navadi, da so reševalne službe postale serviserji hiš in ljudje marsikdaj izkoriščajo dobroto," je dejal Murko, ki o oceni povzročene škode trenutno še težko govori. Največ je je bila deležna ptujska bolnišnica, kjer je odkrilo del strehe na internem oddelku, delno pa je streho razkrilo tudi na šoli v Veliki Nedelji.

Tudi sicer je veter največ škode povzročil na severovzhodu države. Veter je odkrival strehe številnih objektov, podiral drevesa ter drogove telekomunikacijskih in elektrodistribucijskih omrežij. Veliko gospodinjstev je bilo brez električne energije.

V 19 občinah 260 dogodkov

Kot so sporočili iz Elektra Maribor, je bila v ponedeljek do 18. ure velika večina odjemalcev že oskrbljena z električno energijo. Danes sanirajo še preostale okvare na nizkonapetostnem omrežju, da bi napajanje zagotovili še preostalim, dokončna sanacija pa bo predvidoma potekala še v sredo.

Vodja regijskega centra za obveščanje v Mariboru Dejan Kosi je za STA povedal, da je bilo na njihovem območju prizadetih 19 občin, zaznali pa so več kot 260 dogodkov, pri čemer številka še ni povsem dokončna. V ponedeljek jih je za pomoč poklicalo okoli 700 občanov, v glavnem pa je tudi pri njih šlo za odkrite strehe in podrta drevesa.

Večinoma so bili prizadeti zasebni objekti, med drugim pa je delno razkrilo streho fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, na pomoč pa so iz istega razloga morali priskočiti tudi v Dupleku, kjer je delno razkrilo tamkajšnjo cerkev.

Med najbolj prizadetimi občinami so bile poleg Slovenske Bistrice še Slovenske Konjice, Zreče, Ormož, Sveta Trojica, Rače - Fram, Oplotnica, Cerkvenjak, Maribor, Lenart, Sveti Andraž, Sveti Jurij ob Ščavnici, Duplek, Juršinci, Miklavž na Dravskem polju in Ptuj.

Vreme se umirja

Na Agenciji RS za okolje za danes niso izdali nobenih opozoril. V južni polovici Slovenije bo sicer še pihal zahodni veter, na Štajerskem in v Pomurju pa severozahodni veter. Sicer pa bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, sprva predvsem v severovzhodni Sloveniji še pretežno oblačno s krajevnimi padavinami.