Pošalita se, da se pogosto srečujeta na vhodih v jame, saj je Ester navdušena nad jamsko biologijo oziroma speleobiologijo, Evo pa je pritegnilo proučevanje in varovanje netopirjev.

Kako dobro poznamo favno podzemeljskih habitatov?
Ester Premate najbolj pritegne življenje v vodnih jamah. Verjetno zato, ker je pestrost pri jamskih živalih izjemna, hkrati pa je o njih še veliko neraziskanega. Prepričana je tudi, da o bogati vodni favni naših podzemeljskih habitatov premalo izvemo v šoli, kar je nenavadno, saj Slovenija velja za deželo, kjer je speleobiologija dobro razvita. Tako večina otrok ob vprašanju, katere jamske živali poznajo, še vedno omeni le človeško ribico in netopirje, za nevretenčarje pa še niso slišali.

Ester kot študentka že dlje časa sodeluje v Skupini za speleobiologijo na Oddelku za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete, kjer se več strokovnjakov ukvarja med drugim s slepimi postranicami, izjemno pestrim rodom več kot 400 vrst. Med vzorčenjem na terenu zbirajo podatke o vrstah, opravljajo pa tudi vedenjske in ekološke študije ter genske preiskave. Slepe postranice so zanimive predvsem zaradi velike morfološke in ekološke pestrosti, hkrati pa so primeren modelni sistem za ekološke in evolucijske študije.
Če bi morala Ester med jamskimi živalmi izbrati še katero zanimivo, bi se verjetno odločila za enega od enakonožnih rakov, na primer za jamske veslavke in jamske ježke, ki jih je izjemno lepo opazovati v naravnem okolju.

Proučevanje in varovanje netopirjev
V Sloveniji živi trenutno 30 vrst netopirjev, na svetu pa jih je več kot 1400. Razlikujejo se po zunanjosti in tudi po vedenju. Evo Pavlovič so netopirji navdušili zaradi svoje skrivnostnosti.

Če bi morala med posameznimi vrstami izbrati eno njej bolj zanimivo, bi se odločila za uhate netopirje, ki imajo značilne dolge uhlje. Pred leti je izkušnje z netopirji nabirala tudi v Avstraliji, kjer je skrbela za osirotele in poškodovane sadjejede netopirje, zdaj pa sodeluje v Slovenskem društvu za proučevanje in varstvo netopirjev.

Netopirje lahko opazimo zvečer, ko se vrtijo okrog luči, le redko pa jih imamo priložnost videti od blizu. Čez dan spijo v svojih zatočiščih, na podstrešjih, v špranjah in seveda v jamah, kjer jih lahko raziskovalci popisujejo, za proučevanje pa jih ponoči lovijo tudi v mreže ali pa snemajo njihove ultrazvočne klice, na podlagi katerih jih lahko uvrstijo v vrsto, rod ali skupino.

O netopirjih krožijo številne zgrešene predstave, kot na primer, da se zapletajo v lase in pijejo kri. V resnici netopirji zelo dobro vidijo, s svojo sposobnostjo eholokacije pa tudi izjemno natančno zaznavajo okolico in se ne zapletajo v lase. V naših krajih živeči netopirji so žužkojedi. Le v Srednji in Južni Ameriki živijo tri vrste netopirjev, ki res sesajo tudi kri.

Raziskovalni tabori
Društvo študentov biologije vsako leto organizira dva daljša raziskovalna tabora in krajše terenske konce tedna, ki se jih lahko udeležijo tudi drugi. Ob odkrivanju biotsko zelo pestre Slovenije iščejo priložnosti za raziskovanje pogosto tudi na Balkanu, saj so tamkajšnji ekosistemi še vedno slabše raziskani, udeleženci pa se lahko srečajo z drugačnimi ekosistemi in drugimi vrstami.