Ura sodnega dne, desetletja star mednarodni simbol neprofitne organizacije Bulletin of Atomic Scientists, so zadnjič bližje polnoči leta 2023 zaradi vojne v Ukrajini premaknili uro na 90 sekund do polnoči, letos pa so jo premaknili še sekundo bližje dokončni katastrofi za človeštvo, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Polnoč na t. i. uri sodnega dne predstavlja hipotetično svetovno katastrofo, glasilo Bulletin of Atomic Scientists pa vsako leto januarja poda mnenje o tem, kako blizu je svet tej katastrofi, kar je predstavljeno s številom minut ali sekund do polnoči.

Jedrski znanstveniki, združeni v omenjeni neprofitni organizaciji, svojo oceno podajo na podlagi spremljanja groženj, ki jih povzroča človek, in se pri določanju ure osredinja na tri glavna področja nevarnosti, na jedrsko tveganje, podnebne spremembe in tehnologije.
Potencialna nevarnost tudi umetna inteligenca

Letos so seznamu dodali tudi potencialne nevarnosti razvijajočih se tehnologij, kot je umetna inteligenca, je navedla organizacija.

Nekdanji predsednik Kolumbije in Nobelov nagrajenec za mir Juan Manuel Santos, ki je bil poseben gost ob letošnji namestitvi ure, je kot korak človeštva v napačno smer navedel odstop ZDA od Pariškega podnebnega sporazuma in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pod vodstvom novega predsednika Donalda Trumpa.

"Uro smo premaknili bližje polnoči, ker ne vidimo zadostnega pozitivnega napredka pri svetovnih izzivih, s katerimi se spoprijemamo," pa je ob tem povedal predsednik odbora za znanost in varnost pri glasilu Bulletin Daniel Holz.

Ura nastala na podlagi projekta Manhattan

Uro sodnega dne so leta 1947 ustanovili znanstveniki, ki so sodelovali pri projektu Manhattan, katerega rezultat je bila izdelava prve jedrske bombe v ZDA. Takrat je bila glavna skrb jedrsko orožje, od leta 2007 pa so na čelu zlasti podnebne spremembe.

Prvotna nastavitev ure je bila sedem minut do polnoči. Od takrat je bila osemkrat prestavljena nazaj, kar 18-krat pa naprej. Najbolj oddaljena od hipotetične katastrofe je bila leta 1991 – 17 minut, letos pa je ura z 89 sekundami najbližje polnoči doslej.

"Čas na uri v letu 2025 sporoča, da je [...] nadaljevanje sedanje poti določena oblika norosti. ZDA, Kitajska in Rusija imajo glavno odgovornost pri tem, da svet potegnejo stran od roba prepada," še navaja glasilo jedrskih znanstvenikov, ki ga je leta 1945 ustanovila skupina uglednih znanstvenikov, med katerimi sta bila tudi Albert Einstein in J. Robert Oppenheimer.

Dodatno skrb povzroča morebitna zlonamerna uporaba umetne inteligence, ki med drugim potencira grožnje na področju dezinformacij in javnega komuniciranja in še dodatno briše meje med resnico in lažjo, je zapisal predsednik sveta združenja znanstvenikov Bulletin of Atomic Scientists Daniel Holz.