Gregor Vertačnik se na Arsu ukvarja z ekstremnimi dogodki, med katere spadajo vsi dogodki, ki niso običajni za neko območje. Poleti so najočitnejši vročinski valovi, pozimi pa hud mraz, a ti še zdaleč niso edini. "Zelo pomembni so padavinski ekstremi, močni nalivi, daljša deževna obdobja, suše, večje količine snega, veter, poletna neurja," je naštel Vertačnik. Med te spada tudi sneg, ki se pojavi na območjih, kjer se običajno ne pojavlja. V Sloveniji to velja za vse nižje ležeče dele Primorske, saj v Novi Gorici ali Kopru v večini zim ne sneži, morda pade samo nekaj snežink.

Hudega mraza ni bilo že 30 let
Število ekstremnih dogodkov je s podnebnimi spremembami v porastu, ne moremo pa dokončno skleniti, da so podnebne spremembe edini vzrok za prav vse ekstremne dogodke. V zadnjega pol stoletja se je marsikaj spremenilo, Vertačnik povzema: "Pri segrevanju ozračja se povečujejo vročinski valovi, v večjem delu sveta imamo v istem času močnejše padavine (nalive). Marsikje opažajo, da so sušna obdobja daljša in izrazitejša. Pri mrazu je trend obraten, saj v Sloveniji takega mraza, kot je bil sredi prejšnjega stoletja, nismo imeli tako rekoč 30 let."

V zadnjega pol stoletja dvig temperature za dve stopinji
Arsove raziskave so pokazale, da se je povprečna temperatura v zadnjih 50 letih v Sloveniji povišala za dve stopinji Celzija, pri čemer razlike v vseh letnih časih niso enake. "Najbolj so se ogrela poletja, nekoliko manj pomladi in zime, komaj zaznavno segrevanje je bilo opaženo jeseni," je sogovornik razdrobil številke in hkrati poudaril, da je 50 let prekratek interval, da bi dobili zelo zanesljive ocene razlik med letnimi časi. Vsekakor pa ni dvoma, da se povprečna temperatura povišuje tako lokalno kot svetovno, kar navsezadnje potrjujejo tudi podatki Nase.

Dve stopinji v 50 letih se morda ne sliši veliko, a ta stopnja (preračunano na sto let so to štiri stopinje) je ogromna tudi geološko. "Če bi šli milijone let v preteklost, bi težko našli podobne primere," je prepričan Vertačnik. V zadnjega pol stoletja se je celotni planet (vključno z oceani) ogrel za slabo stopinjo. "Slovenija ne izstopa tako zelo, če jo primerjamo zgolj z dvigom temperature kopnega. Oceani se namreč segrevajo počasneje, ker imajo veliko toplotno kapaciteto, s tem skladiščijo toploto, voda se počasi segreva." To je posredni razlog, da se zahodni del Evrope počasneje segreva, saj je bolj izpostavljen Atlantiku, hitreje pa se segrevata srednji in vzhodni del Evrope. Najhitrejše segrevanje je sicer opaziti na Arktiki in v nekaterih delih Antarktike, najmanjše segrevanje pa je v nekaterih delih oceanov, v severnem Atlantiku, posameznih delih v bližini Antarktike in osrednjem Pacifiku.

Slaba napoved za Ljubljano ...
Pred kratkim je bila objavljena raziskava švicarskega inštituta Crowther Lab, ki je projiciral vreme leta 2050. Njihove raziskave v 520 mestih so pokazale, da naj bi se povprečna temperatura najbolj povišala prav v Ljubljani. Slovenska prestolnica naj bi bila po njihovem mnenju čez tri desetletja vremensko podobna današnjemu Virginia Beachu v ZDA. Vertačnik nad to raziskavo ni najbolj navdušen, saj ni najbolj jasno, katere podatke so uporabili. Predvsem pa je nenavadno, da so mesta, ki so si razmeroma blizu, deležna precej različnih napovedi. "To velja za Ljubljano, Dunaj in Budimpešto. Ko je v Ljubljani toplo, je tudi v preostalih dveh mestih," je ilustriral meteorolog.

... a ta ne bo podobna Virginia Beachu
Vertačniku se zdi neposrečena primerjava evropskih in ameriških mest. Raziskovalci so se omejili le na povprečne temperature in padavinske razmere, popolnoma pa so zanemarili vetrovnost, trajanje snežne odeje in osončenost. Dodatne informacije prinašajo popolnoma drugačno sliko. "Virginia leži na sredini vzhodne ameriške obale. To mesto je precej bolj prevetreno od Ljubljane. Leži ob obali, sneg je precej redkejši kot v Ljubljani, zlasti velika razlika pa je v osončenosti, saj je tam veliko sončnega vremena pozimi, skoraj trikrat toliko, kot ga je deležna Ljubljana," razloži Vertačnik. Če se bo povprečna temperatura v Ljubljani res zvišala za približno tri stopinje Celzija, vseeno po podnebnih značilnostih ne bo podobna Virginia Beachu.

Upoštevali številne dejavnike, dobili tri scenarije
Na Arsu pri simulacijah podnebja uporabljajo kombinacijo regionalnih modelov, s katerimi lahko ločljivost projekcije določijo celo do kilometra natančno. Modeli upoštevajo različne dejavnike, osnovni je ozračje, upoštevajo pa še dogajanje v oceanih, na kopnem, živalski in rastlinski svet, stanje tal, dogajanje v stratosferi ter moč Sonca, hkrati pa je treba upoštevati tudi predpostavke, za katere ni jasno, kako se bodo gibale v prihodnosti. V to skupino spadajo vpliv človeštva in njegove zaveze. "Scenariji prihodnjih izpustov toplogrednih plinov se med sabo tako razlikujejo, da so podnebne simulacije za konec stoletja najbolj odvisne prav od teh izpustov," je prepričan Vertačnik.

Opomba: V zadnjem stolpcu je napovedan dvig temperature v stopinjah Celzija.

Arsove raziskave kažejo, da se v višjih legah višina snežne odeje znižuje 15–20 odstotkov na desetletje, novozapadlega snega pa je vsako desetletje manj za 10–15 odstotkov. To niso preveč spodbudni kazalniki za smučarski turizem. Vsi trije zgornji scenariji kažejo enako napoved na področju količine snega v sredogorju, ki se bo zmanjševala. "V prihodnjih desetletjih marsikatero (zdaj še) perspektivno smučišče ne bo imelo več pravih razmer za umetno zasneževanje, tudi samo obdobje, ko se bo dalo smučati, se bo skrajšalo," napoveduje sogovornik. Smučišča se bodo zato morala prilagoditi v ponudbi in jo razširiti v druge dele leta, če bodo želela preživeti.

Ledenika naj bi izginila v 20 letih
Nič kaj optimistična ni napoved za oba slovenska ledenika, Skuto in Triglavskega. Meteorologi so zaradi precej toplih let že pred 20 leti napovedovali, da bosta v nekaj letih izginila, a sta še vedno tu, čeprav v precej okrnjeni obliki. "Oba sta v dokaj senčni legi, zato je zanju pomembna ne le temperatura zraka poleti, temveč tudi količina snega pozimi. Oba sta že tako tanka. Zlasti pri Triglavskem bi bila lahko usodna že ena sama rekordna sezona (zima z zelo malo snega, sezona tajanja pa bi trajala od aprila do oktobra). Ledenik bi v tem primeru hitro izginil," napoveduje Vertačnik, ki pa dodaja, da je precej verjetnejši scenarij, da bosta ledenika preživela še od 10 do 20 let, potem naj bi izginili še zadnji ostanki.

Zimske pnevmatike se še ne bodo poslovile
Čeprav bi se uresničil najbolj črn scenarij dviga temperatur, pa se najbrž še precej časa ne bo treba posloviti od zimskih pnevmatik. To velja vsaj za večji del Slovenije. "Najbrž se bo povečalo območje, kjer gume ne bodo več potrebne. Zimske pnevmatike ob Obali že zdaj redkokdaj pridejo v poštev. V notranjosti Slovenije je sredi zime povprečna temperatura približno ena stopinja Celzija, proizvajalci pnevmatik pa pravijo, da je že pri sedmih stopinjah smiselna menjava," pravi vremenoslovec.

Povratna zanka med sušo in vročino
Sprememba podnebja bi vplivala tudi na predelavo hrane. Vremenoslovci opažajo, da so v zadnjih desetletjih suše postale vse pogostejše, pri tem pa so vse hujše. "Po podatkih, ki jih imamo od leta 1960, so se tako rekoč vse najhujše suše zgodile po letu 1992," pravi Vertačnik. Vsako drugo leto ima najmanj en del Slovenije težave s sušo, pri čemer sta izpostavljena predvsem Obala in Prekmurje. Območje na severovzhodu Slovenije ima neugodno sestavo tal, ki zadržujejo manjšo količino vode. Vertačnik se je spomnil leta 2003: "Takrat je bila zelo suha že pomlad, suša se je začela že maja, poleti pa se je vse skupaj le stopnjevalo. Prisotna sta bila zelo visoka temperatura čez dan in veliko pomanjkanje vode." To je pomenilo, da so rastline doživele tako vročinski kot sušni stres. To pa je idealna kombinacija za vročinske valove, zgodila se je povratna zanka – vročina je stopnjevala sušo, suša pa je stopnjevala vročino.

Ne preveč ugodna napoved za kmetijstvo
Modeli ta hip še ne znajo zanesljivo odgovoriti, ali se bo količina padavin okoli leta 2050 povečala ali zmanjšala. Zato pa napovedi kažejo, da bo več nalivov: "Zaradi višje temperature ozračja pričakujemo, da bodo padavine časovno bolj zgoščene v krajših obdobjih. Nalivi bodo intenzivnejši, med posameznimi dogodki pa bo preteklo več časa," pravi Vertačnik. Ta napoved za prihodnost kmetijstva tako prinaša dvojno težavo: daljša obdobja brez padavin, ko pa bodo prišle, bodo v obliki močnih padavin.

Dvig morske gladine naj bi ogrozil 300 milijonov ljudi
Zaradi podnebnih sprememb bi se gladina morja lahko občutno dvignila, zaradi česar naj bi bilo leta 2050 ogroženih 300 milijonov ljudi, ki živijo v neposredni bližini morja. V Sloveniji je malo prebivalcev, ki živijo le malo nad gladino morja, kar pa ne velja za številna druga svetovna območja. "Ob dvigu gladine za okoli meter bi bila poplavljena številna mesta, nekatera imajo po več milijonov ljudi. Preseliti toliko ljudi v nekaj desetletjih je velika težava," pravi Vertačnik, ki pravi, da ima Zemlja skrite ogromne kapacitete ledu, če bi se prav ves stalil, bi se morska gladina zvišala za približno 70 metrov: "Grenlandija skriva ledu za približno šest metrov višine, Antarktika pa celo za 60 metrov, nekaj malega ga je še na ledenikih."

Treba se bo ... prilagoditi
Podnebna prihodnost bo brez dvoma precej drugačna, pri kakovosti življenja bo zato precej pomembna sposobnost prilagajanja. "Spremembe bodo izrazite, zato se bo treba ozreti južno od nas, kjer imajo danes višje temperature od nas. Treba bo pogledati primere dobre prakse in se prilagoditi. Treba bo zmanjšati rabo energije, če bomo nadaljevali po poti, na kateri smo zdaj, bomo hitro pred velikimi težavami," je pogovor končal Vertačnik.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (kliknite na spodnjo sliko), v katerem Gregor Vertačnik, govori še o drugih podnebnih izzivih, kakšno je podnebje lahko leta 2100, kaj nas dela ljudi ...