Začasna in občasna dela v kmetijstvu so v preteklih letih običajno opravljali tuji delavci, v hmeljarstvu, denimo iz Romunije, ki pa jih letos zaradi ukrepov proti širjenju novega koronavirusa ne bo dovolj. Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je zato 10. aprila na pomoč kmetom pozvala študente, delavce na čakanju, brezposelne, mlajše upokojence in druge.
"Vse, ki ste zdravi in lahko delate ter ste radi tudi na svežem zraku oz. se gibate tam, kjer pridelovalci trenutno najbolj intenzivno delajo, pozivam, slovenski kmetje vas tokrat res potrebujejo. Potrebujejo vas tudi tisti, ki jim kakovostna, zdrava domača hrana predstavlja osnovni element preživetja. Da bi ohranili proizvodnjo slovenske hrane, moramo zdaj združiti moči," je poudarila.
Na poziv so se kritično odzvali v Delavski svetovalnici. Njen vodja Goran Lukić je opozoril, da začasnim in občasnim delavcem v kmetijstvu ne pripadajo delavske pravice iz delovnega razmerja ter da ne lanska ne letošnja najnižja bruto urna postavka za ta dela preračunano ne dosega zneska minimalne plače.
Vse, ki ste zdravi in lahko delate ter ste radi tudi na svežem zraku oz. se gibate tam, kjer pridelovalci trenutno najbolj intenzivno delajo, pozivam, slovenski kmetje vas tokrat res potrebujejo. Potrebujejo vas tudi tisti, ki jim kakovostna, zdrava domača hrana predstavlja osnovni element preživetja. Da bi ohranili proizvodnjo slovenske hrane, moramo sedaj združiti moči.
Danes je torej v Uradnem listu začela veljati odredba, po kateri bruto urna postavka za začasno ali občasno delo v v kmetijstvu ne sme biti nižja od 5,16 evra. Tudi s tem zneskom se ne da zaslužiti minimalne plače, ki je letos pri 940,56 evra bruto, je bil kritičen Lukić.
Najnižjo bruto urno postavko sicer skladno z zakonom o kmetijstvu postavlja minister za kmetijstvo. A dejanska višina plačila je poslovni dogovor med delodajalcem in iskalcem zaposlitve, pravijo na ministrstvu ter dodajajo, da so proti delu na črno, zato morajo vsi iskalci zaposlitve in delodajalci upoštevati vse usmeritve in predpise za zakonito delo.
500 ljudi iz vse Slovenije
Na poziv ministrice se je doslej po podatkih, ki jih je ministrstvo danes posredovalo STA, do vključno petka javilo okoli 500 ljudi. Ponudniki dela so se javili iz vse Slovenije od Obale, Dolenjske, Ljubljane, Savinjske doline, Koroške do Prekmurja.
V petek pa so na ministrstvu za kmetijstvo za vse zainteresirane za pomoč na spletnih straneh ministrstva poleg seznama potreb po delovni sili, ki je dostopen TUKAJ, objavili tudi odgovore na najpogostejša vprašanja.
Kot so zapisali, se lahko kmetijska gospodarstva, ki potrebujejo delovno silo, za vse potrebne informacije obrnejo na območne službe Zavode RS za zaposlovanje, študentske servise in dežurno službo ministrstva. Vsi zainteresirani nato lahko sami vzpostavijo stik s kmetijami, ki iščejo delovno silo. "Vse iskalce dela v kmetijstvu in kmetijska gospodarstva pozivamo, da se pred opravljanjem sezonskega dela dogovorijo o vseh pogodbenih pravicah in dolžnostih," so dodali.
Kmetijska dela dovoljena v drugi občini
Opravljanje sezonskega dela na kmetiji je sicer dovoljeno tudi v drugi občini. Sezonski delavec pri tem potrebuje potrdilo delodajalca, podobno izjavo, kot jo morajo imeti lastniki, kadar odhajajo k svojim nepremičninam v drugi občini, če že ima sklenjeno pogodbo, pa naj jo nosi s seboj na delo.
Vprašanje morebitne nastanitve in prevoza je stvar iskalca zaposlitve in ponudnika dela, treba pa je upoštevati varnostne ukrepe. Trenutno je po podatkih ministrstva največ povpraševanja po delu na hmeljišču, polju, v vinogradu, oljčniku, povprašuje pa se tudi po delavcih za obiranje jagod, malin, saditev špargljev, delo v zeliščnem vrtu in drugih vrtnarskih delih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje