"Vabe se polagajo na območju celotne Slovenije. Izvzeto je samo visokogorje Triglavskega narodnega parka, ker pač tam lisic ni največ, pa tudi samo letenje z letali je nekoliko omejeno, ker letala letijo na višini 300 metrov. To je nizko, mečejo vabe. Polagamo jih od 22 do 26 na kvadratni kilometer, odvisno od terena in populacije lisic," je v uvodu dejala Breda Hrovatin iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

"Letala vzletajo z letališč Portorož, Brnik, Novo mesto in Murska Sobota. Imamo pa še tri letališča, ki so nekako v rezervi, če bi bile vremenske razmere take, da bi potrebovali še več destinacij, od koder se pač polagajo vabe," je dodala.

Dvojno preletavanje z letali
Vab je več kot lisic, v zadnjih letih jih uporabljajo 460 tisoč. "V Sloveniji imamo dvojno preletavanje - letimo v smereh sever, jug, vzhod in zahod, kar smo sami razvili. Za tak način smo se odločili, in je bil potem tudi potrjen. To pa zato, ker je površina Slovenije - razen v Prekmurju - precej razgibana in je potem ta disperzija, razpršitev vab po kvadratnem kilometru, boljša. Se pravi, če bi šli v eno smer, in bi vabe padale po vrhovih, jih lisice, ki so v dolinah, ne bi našle," je pojasnil Emil Mlinarič, vodja peroralnega cepljenja lisic na Iris, d. o. o.

Vabe niso nevarne
Vabe se odmetavajo načeloma na gozdnih področjih, ker so namenjene izključno lisicam. "To bi rada poudarila, da so namenjene lisicam, zato se poskušamo izogniti mestom, strnjenim naseljem. Res pa je, da je zelo koristno, če lahko zajamemo gozdni pas - in ob tem, ko se zajema ta gozdni pas oziroma poskuša loviti gozdni pas, se lahko zgodi, da kakšna vaba tudi zaide na pot, sprehajalno stezo. Seveda ljudje lahko na to vabo naletijo. Zato poskušamo opozarjati in prosimo ljudi, da imajo v času akcije kužke privezane, z namenom, da ne poberejo teh vab. To je edini razlog, ne zaradi tega, ker bi bile te vabe kaj nevarne za njih, ampak preprosto zato, ker so namenjene lisicam in ne želimo, da jih kužki poberejo. Kajti s tem jim ne naredimo nič dobrega - in tudi nič slabega, samo ena vaba za lisice manj je," je poudarila Hrovatinova.

Kaj narediti, če najdete vabo?
Če najdete vabo, jo poberite in odvrzite v grmovje ali v gozd, naprošajo z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. "Pri tem naj uporabijo rokavico. Po navadi na sprehodu sicer rokavice nimajo, imajo pa kakšno polivinilasto vrečko, predvsem te, ki jih uporabljajo tudi za kužke. Tako da z orokavičeno roko potem odnesejo to vabo v najbližje grmovje ali v gozd. Če to ni mogoče, da ni na takem področju, pa naj jo zavržejo v smeti," je povedala Hrovatinova. Zadnji primer stekline pri človeku so v Sloveniji obravnavali leta 1950, pri živali pa pred tremi leti.

V vabi atraktant, ki privabi lisice
Vaba je sestavljena iz materialov, ki lisice privabijo. Gre za ribjo moko, v njej so tudi določene masti. "V vabi je skrita ampula s cepivom. Vaba ima eno nalogo: ščititi cepivo pred vplivi. Ta oslabljeni virus v cepivu je zelo občutljiv, ultravijolični žarki ga hitro uničijo. Poleg tega oddaja vonj, atraktant, ki ga lisice približno 500 metrov, tudi do kilometra daleč, zavohajo," je razložil Mlinarič in sklenil: "Večina lisic gre zvečer ven iskat hrano in najde vabo. Ta je tako narejena, da je lisica ne more pogoltniti. Če bi lisica celo vabo pogoltnila, bi tudi oslabljeni virus stekline propadel. Ko lisica zagrize v vabo, prebije ampulico. V tem trenutku je cepivo zmrznjeno, minus 20 stopinj. Ko lisica najde vabo, mora biti tekoče. Ko ona ugrizne, se delček te tekočine razlije v ustno votlino in začne svoj cikel življenja oziroma spodbujanja imunskega sistema. Telo začne graditi obrambni sistem in približno po dveh, treh tednih je imunski sistem toliko ojačan, da je lisica odporna proti živalim, ki bi bile okužene."

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.