Puconski Cerop je leta 2014 dobil dovoljenje za predelavo odpadnega blata iz čistilnih naprav. Pomešajo ga z lesnim pepelom in iz njega izdelujejo vodotesni kompozit, ki ga imenujejo ceropit. Uporabljajo ga za zatesnitev odlagališč, lahko bi ga za še marsikaj.

"V Sloveniji imamo težave s poplavljanjem voda na številnih območjih, hkrati pa imamo material, ki bi bil ustrezen za gradnjo nasipov, a ga jemljemo kot težavo, čeprav to v bistvu ni," je prepričan direktor Ceropa Franci Cipot.

Naprava za predelavo je plod slovenskega znanja, z njo predelajo ves odpadni mulj iz pomurskih čistilnih naprav, in sicer okoli šest tisoč ton na leto. Dodatnih tri tisoč ton pripeljejo iz drugih predelov Slovenije, kjer se letno v celoti nabere med 70.000 in 80.000 ton odpadnega blata. "Dejstvo je, da bi se na ta način v Sloveniji položaj dalo rešiti dokaj preprosto, a bi pri tem odpadli številni špekulanti," je prepričan Cipot. "V Sloveniji krize z odpadki ni, bolj je težava, da je ogromno lobijev. Ni moja naloga imenovati, kdo so, dejstvo pa je, da bi se težava z nakopičenim blatom iz čistilnih naprav dala zelo hitro rešiti," še dodaja.

Tovrsten sistem za predelavo odpadnega mulja stane 400.000 evrov. Če bi jih postavili še v preostalih šestih regijskih centrih za ravnanje z odpadki v Sloveniji, ni težko izračunati, da strošek ni velik, zadeva pa je rešljiva v nekaj mesecih. Centri za ravnanje z odpadki so zavezani krožnemu gospodarjenju. Zato odpadnega mulja ne bi smeli sežigati, temveč ga z ustrezno predelavo spremeniti v koristen izdelek, še dodaja Cipot.