Na svetu obstaja na tisoče različnih vrst stonog, dvojnonog, strig in drugih mnogonožnih žuželk, ki v ekosistemih opravljajo najrazličnejše vloge. Čeprav se je v številnih jezikih za dvojnonoge uveljavil izraz z latinsko predpono mili, kar pomeni tisoč oziroma tisočnoga, pa so znanstveniki v Avstraliji zdaj prvič odkrili primerek, ki ima zares več kot tisoč nog.

Gre za ogromno dvonogo, ki ima kar 653 parov nog. Našli so jo v rovih na globini do 60 metrov, kjer se po domnevanjih znanstvenikov prehranjuje z glivami in redkimi koreninami. Vrsto so poimenovali Eumillipes persephone, po grški boginji podzemlja Perzefoni. Eumillipes persephone je tako postala najdaljša in najbolj nogat členonožec na svetu, s čimer je prehitela v Kaliforniji odkrito Illacme plenipes, ki ima 375 parov nog. Čeprav sta si vrsti zelo podobni, sta le v daljnem sorodstvu, pravijo najditelji nove vrste.

Novo vrsto so odkrili med kopanjem vzorcev za okoljsko študijo, nato pa poklicali žužkoslovce, ki so opravili dodatne preiskave in našli še nekaj primerkov nove vrste. "Te živali so tako posebne. Takoj ko smo se zavedali, kako dolge so, smo vedeli, da gre za nekaj popolnoma novega," je za Guardian povedal Bruno Buzatto, biolog, ki pomaga raziskovati novo vrsto. "Vrsta je izjemno dolga s 330 členi, kratkimi nogami in koničasto glavo. Tako kot druge živali, ki živijo v popolni temi, je slepa in brez pigmentov."

Prav globina, na kateri živijo te živali, je po mnenju znanstvenikov razlog za njihovo izjemno dolžino. Z večjim številom nog lahko žival namreč ustvari večjo silo in se prerine skozi trdnejše peščene zemeljske plasti in ožje špranje. V Avstraliji sicer živi več kot 2000 dokumentiranih vrst stonog in dvonog, številka pa je v resnici po oceni strokovnjakov verjetno še vsaj dvakrat višja. Ena izmed njih, Ommatoiulus moreleti, je sicer invazivna vrsta in naj bi leta 2013 v mestu Perth celo povzročila železniško nesrečo.

Čeprav so si stonoge in dvonoge na videz morda podobne, gre za precej različne živali, katerih evolucijska pot se je ločila že pred več kot 450 milijoni let. Stonoge imajo nekoliko bolj ploska telesa z enojnim parom nog na členek, ki so najpogosteje na trup pritrjene ob strani. Prilagojene so za hitro premikanje po gozdnih tleh, so pogosto strupene in prilagojene za lov na druge manjše žuželke in celo sesalce ter ptiče. Dvonoge so po drugi strani v preseku bolj okrogle, imajo dva para nog na členek. Prilagojene so za ritje po tleh in se prehranjujejo z odmrlim tkivom pod gozdnim površjem.