Sto let so po Evropi in v Sloveniji kmete spodbujali k intenzivnemu kmetovanju, je na novinarski konferenci dejala poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič. Čeprav bo treba to prenehati, se bodo vlade in Evropska komisija morale vprašati, kako in s čim nadomestiti kmetu izpad dohodka, da bo še naprej kmetoval. Skrbi jo namreč, da bi se kmetijstvo skrčilo do te ravni, da bomo odvisni od drugih držav, kjer so standardi pridelave in predelave hrane nižji. "Tega si ne smemo dovoliti, ker si tega slovenski in evropski potrošnik ne zaslužita," je bila jasna.

V NSi-ju zato zahtevajo sklic nujne seje parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj menijo, da je skrajni čas za pogovore o novi viziji kmetijske politike. Ta bo po njenih besedah zelo drugačna od zdajšnje, ker se govori o trajnostnem kmetovanju. V enem od sklepov pozivajo vlado, "da resno upošteva zahteve kmetov in jim jasno pove, kaj lahko naredijo in česa ne; najpomembnejše pa je, da se jim predstavi jasna časovnica".

Sorodna novica Vsi za večjo samooskrbo z zelenjavo, a kdo bo to plačal?

"Zeleni prehod je potreben in pomemben, vendar ne izključno na račun kmeta"

V NSi-ju vse odločevalce pozivajo k dialogu, pri čemer se jim zdi pomemben tudi pravočasni dialog o zelenem prehodu. V dolgoročni kmetijski strategiji se jim zdi bistvena prav prilagoditev kmetijstva na zeleni prehod. "Zeleni prehod je potreben in pomemben, vendar ne izključno na račun kmeta," je poudarila Čadonič Špelič. Po njenem mnenju se je zato treba že zdaj pogovarjati, ali je mogoče sedanjo kmetijsko politiko, ki se izvaja med letoma 2023 in 2027, vsako leto revidirati tako, da bo usmerjena ciljno za kmete in ne proti njim.

Kmetje po njihovi oceni potrebujejo pomoč pri prestrukturiranju in podporo v njihovih prizadevanjih za ohranitev narave ter okolja. Odnos vlade do kmeta je po mnenju Čadonič Špelič skrb vzbujajoč. "Bojim se, da bo s takšnim odnosom slovenska vlada dejansko prisilila kmete, da bodo šli množično na ulice zahtevat svoje pravice," je dejala in dodala, da če ne bo konkretnih premikov pri pogovorih, slovenske kmete podpira v boju za svoj obstoj.

Politika mora po njenem mnenju imeti vizijo in biti sposobna v EU-ju zagovarjati slovensko kmetijstvo, ki je drugačno od kmetijstva velikih evropskih držav. "Naša majhnost mora v kmetijstvu postati naša prednost in mi si moramo izpogajati izjeme, zaradi katerih bo slovenski kmet, posebno male družinske kmetije, še vedno preživel in bo še vedno prideloval slovensko hrano," je povedala.

"Vsi si verjetno želimo čim manj uporabe škropiv, vendar na način, ki bo vzdržen za uporabnika, to se pravi za kmeta, in na koncu tudi za potrošnika," meni. Predsednica odbora za kmetijstvo je ob tem pohvalila Slovenijo in evropske pogajalce, ki so prispevali k umiku uredbe o pesticidih, o kateri se bo zdaj odločalo po naslednjih evropskih volitvah.