Na slovenskih odlagališčih se letno zbere kar med 700 tisoč in 900 tisoč tonami odpadkov, ki ostanejo nepredelani. Po 16. juliju letos nameravajo zapreti polovico odlagališč brez okolijskega dovoljenja, komunalna podjetja zato že sestavljajo prošnje za podaljšanje roka. Takrat bo namreč začela veljati nova evropska zakonodaja, a Slovenija nanjo naj še ne bi bila pripravljena, zato obstaja velika možnost plačevanja kazni.

Boljša ekološka politika se ne more voditi s podaljševanjem delovanja odlagališč ali z odpiranjem novih, potrebne so nove tovrstne inovacije.

Plazmakonverter kot rešitev
Ena izmed rešitev je nova tehnologija, ki omogoča predelavo surovine, imenovana plazmakonverter, ponujajo pa jo tudi že slovenska podjetja. V posebni napravi pri visoki temperaturi molekule vseh odpadkov razpadejo v elementarne delce. Delci se tako razgradijo na osnovne delce, nato pa preoblikujejo v uporabne materiale. Vplivi na okolje naj bi bili minimalni. Še vedno bo sicer treba ločevati odpadke, vendar naj bi s tem rešili težave s tistimi odpadki, ki ostanejo nepredelani na odlagališčih.

Nelegalna odlagališča polna azbestnih plošč
Velik problem v Sloveniji pa predstavljajo tudi nelegalna odlagališča. Na njih se najpogosteje znajdejo nevarni odpadki, kot so azbestne salonitke, veliko pa je tudi gradbenih odpadkov, avtomobilske karoserije ter ostankov bele tehnike, po letošnjem popisu črnih odlagališč ugotavlja Zavod za gozdove Slovenije.

Na zgornjem Gorenjskem je tako na primer trenutno aktivnih 72 nelegalnih odlagališč na skupni površini 13,2 hektarja. V polovici primerov se odlagališča nahajajo v bližini ceste. V kar 22 odstotkih primerov pa se črna odlagališča nahajajo v gravitacijskem območju vodnih virov, kar predstavlja največjo nevarnost predvsem za onesnaženje pitne vode. Zavod med drugim še ugotavlja, da v večini primerov odpadke odlagajo krajani sami, pogosti kršitelji so tudi "vikendaši", turisti pa le izkoristijo slabo organizacijo ravnanja z odpadki.

"Eden največjih izzivov človeštva"
Sicer pa je letošnja tema ob dnevu Zemlje namenjena podnebnim spremembam, kar je eden največjih izzivov, s katerim se spopada človeštvo. Ministrstvo za okolje in prostor je ob tem opozorilo, da to ni zgolj okolijsko vprašanje, temveč tudi razvojno, ki zahteva ukrepanje tudi na gospodarski ravni.

Boj proti podnebnim spremembam je še, tako ugotavljajo na ministrstvu, moralno in etično vprašanje, saj bodo najhuje prizadete revne države in prihodnje generacije. Vida Ogorelc Wagner, direktorica okoljevarstvene organizacije Umanotera, temu dodaja, da smo na pragu podnebne krize.

Čez dan številni dodgodki
Ob praznovanju tega dneva potekajo po vsej Sloveniji številne prireditve. Holding slovenske elektrarne bo, denimo, predstavil neodvisno mobilno enoto za filtriranje površinskih voda, Zavod za gozdove bo imel posvet o naravnih vrednotah v slovenskem gozdnem prostoru, okolijski minister Karel Erjavec pa bo podelil nagrade za prispevek k ohranjanju naravnega okolja.

Ideje segajo v 60. leta
Prve ideje o zaznamovanju dneva Zemlje segajo v leto 1963. Takrat si je ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi vprašanja, povezana z okoljem, prišla na dnevni red ameriške politike. Prva uradna proslavitev dneva Zemlje je bila leta 1970, število sodelujočih držav pa z leti narašča.

S. Z./ A. S.