Kot je pojasnil poveljnik regionalne Civilne zaščite Zvezdan Božič, pa je vse odvisno od tega, kako bi se onesnaženje širilo in kako debela bi bila plast nafte. Obstaja namreč več tehnik in metod, je za Radio Slovenija pojasnil Božič.

Pomembne so hitre informacije
Koprska civilna zaščita je sicer ves čas povezana z istrsko civilno zaščito, saj je najpomembnejše, da Civilna zaščita Slovenje čim prej izve, če pride do onesnaženja. Tako še vedno veljajo vsi ukrepi (veljajo že od srede zjutraj), ljudje pa so v pripravljenosti.

Po zadnjih podatkih naj bi se ladja premaknila proti Brionom in odprtemu morju. Teoretično je tem bolje za slovensko morje, čim dlje od slovenske obale je ladja, je pojasnil Božič.

Luka Koper z dvema ploviloma za primer nesreče
O pripravljenosti za primer nesreče smo povprašali tudi Luko Koper. Od tam so za MMC sporočili, da bo s posodobitvijo luške službe Luka prevzela vse naloge varovanja morja in ukrepanja ob nezgodah znotraj luškega akvatorija, prizadevajo pa si tudi za pridobitev koncesije za opravljanje obvezne javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč na območju celotnega slovenskega morja. Za pridobitev koncesije sicer pričakujejo sklep vlade, a tega za zdaj še ni.

Za namen varovanja morja so v Luki Koper že kupili dve plovili, in sicer delovni čoln Omnia Nautica, ki je primeren za hitre intervencije, ter čoln Kormoran. Slednji je dolg 7,7 metra, ima motor z močjo 70 konjskih sil ter opremo za sanacijo onesnaženj manjšega obsega. Ob morebitni pridobitvi koncesije vlade pa bodo kupili še dve plovili v ta namen.

Ladja v zatočišče za ladje v sili
Lupina, ki bo po koncu gašenja ostala od ladje, bo najverjetneje odpeljana v enega izmed zatočišč za ladje v sili, takšno imajo v Pulju v ladjedelnici, je dejal Božič. Tudi Slovenija ima po navodilih Evropske unije več tovrstnih zatočišč, da bi turška ladja prišla v eno izmed njih, pa je izključeno, je dodal Božič.

Severni Jadran zaradi zaprtosti ekološko nestabilen
Zaradi morja zalivskega tipa so negativni vplivi posameznih dejavnikov na kakovost vode v severnem Jadranu bolj izraziti kot v globljih in odprtih morjih, zato bi ga morebitno onesnaženje še bolj prizadelo.

Kot pojasnjuje Zorka Sotlar na spletni stani, namenjeni slovenskemu morju, je največji in najpogostejši onesnaževalec nafta. Največje preglavice pa povzročajo prav nenadna razlitja velikih količin nafte in njenih derivatov na manjših omejenih prostorih, kot je severni Jadran. Iz tržaškega pristanišča ali vanj se na leto prepelje okoli 31 milijonov ton nafte in drugih nevarnih snovi, v Luko Koper ali iz nje pride do dva milijona ton na leto, v Luko Koper pa prihajajo tudi druge kemikalije in posebni tovori. Onesnaženje lahko povzroča tudi izpuščanje odpadnih olj iz ladij, ki plujejo po severnem Jadranu.