Vendar je to tudi dan, ko moramo biti plat zvona. Organi kazenskega pregona poročajo o sunkovitem porastu mednarodnega trgovanja s prostoživečimi živalmi, ki ogroža mnoge prepoznavne in dragocene vrste.

Lani je bilo zaradi rogov ustreljenih prek tisoč nosorogov. Vsako leto zaradi oklov pokončajo več deset tisoč slonov. Tigre ubijajo zaradi njihovega krzna in kosti, medvede zaradi tac in žolča, morske pse zaradi plavuti. Črni trg z živimi pticami in plazilci cveti in spodkopava zakonito trgovino s hišnimi živalmi.

A ne gre samo za eksotične vrste. Celo v Evropski uniji nezakonito ubijajo ptice in tihotapijo ogrožene vrste, denimo jegulje, v Azijo.

Evropska unija se tega svetovnega problema še kako zaveda. Imamo dovolj razlogov, da prevzamemo pobudo pri iskanju rešitev. Evropa je velik trg za npr. tropski les, plazilce in kaviar in nobena od prostoživečih rastlin ali živali ni varna pred nezakonito trgovino.

Prav tako je Evropa tranzitna pot za kriminalce, ki služijo s prodajo divjih živali. Carinski organi in policija v evropskih pristaniščih in na letališčih vsak teden zasežejo prepovedano blago, kot so rogovi, okli, luske luskavcev, posušeni morski konjički in živi kameleoni.

Trgovina z divjimi živalmi nadnacionalnim organiziranim kriminalnim združbam omogoča velik razmah. Te mreže delujejo povsod, tudi v EU. Lani so češki organi aretirali 16 članov dobro organizirane kriminalne združbe, ki je iz Južne Afrike v Vietnam tihotapila rogove nosorogov. Gre za nadvse donosno kriminalno dejavnost. Za nosorogov rog je mogoče dobiti 40.000 evrov za kilogram, storilci pa so le redko kaznovani.

Posledice takega trgovanja so uničujoče zlasti za milijone najrevnejših ljudi na svetu, katerih preživetje je odvisno od biotske raznovrstnosti in zdravih ekosistemov. Če se bo nezakoniti lov v Afriki nadaljeval v sedanjem obsegu, obstaja resno tveganje, da bodo nekatera najbolj osupljiva bitja tega planeta za vedno izginila. Že to bi bila velika tragedija, toda tu so še druge škodljive posledice. Nezakoniti lov lokalnim skupnostim, ki sobivajo s takimi vrstami, odvzema naravne vire, spodbuja korupcijo in slabi politično stabilnost v že tako krhkih regijah, denimo v Srednji Afriki.

EU je s svojo trgovino, diplomacijo in razvojnim sodelovanjem najbolj primerna, da se spoprime z nezakonito trgovino, povezano s prostoživečimi vrstami. Ukrepamo že zdaj, vendar moramo storiti še več. Veseli bi bili mnenj državljanov o ukrepih, potrebnih na tem področju, zato smo na internetu začeli javno posvetovanje (http://ec.europa.eu/environment/cites/trafficking_en.htm). Gre za področje, na katerem lahko evropska civilna družba marsikaj doseže v boju z uničujočim kriminalom.

Praznujmo torej svetovni dan prostoživečih vrst in naravnih lepot tega sveta. Toda hkrati si moramo še bolj prizadevati za njihovo zaščito. Trgovanje s prostoživečimi vrstami je treba brezpogojno končati, če želimo, da bodo tudi prihodnje generacije praznovale ta dan. To bi bilo edino prav.

Za MMC, Janez Potočnik, evropski komisar za okolje