Ločevanje in predelava biološko razgradljivih odpadkov sta izjemno pomembna, je poudarila Tanja Gomišček z direktorata za okolje. Če tovrstne odpadke odložimo na deponiji, pri tem nastaja deponijski plin, ki je sestavljen iz 60 odstotkov metana in 40 odstotkov ogljikovega dioksida. Predvsem metan pa predstavlja veliko obremenitev za okolje.

Cene (za zdaj) še neznanka
Pri biološko razgradljivih odpadkih ločimo kuhinjske odpadke iz gospodinjstva, zeleni vrtni odpad ter odpadke, ki nastanejo v gostinstvu, je pojasnila Gomiščkova in dodala, da je v Sloveniji trenutno šest kompostarn z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem.

Na direktoratu za okolje vsem tistim, ki imajo možnost, močno priporočajo hišno kompostiranje, saj bodo s tovrstno predelavo prihranili tudi pri stroških. Javne službe jim namreč ne bodo smele obračunavati odvoza biološko razgradljivih odpadkov, je poudarila generalna direktorica direktorata za okolje Barbara Avčin Tržan.

"Metodologija oblikovanja cen je še v medresorski obravnavi," je pojasnila. Vsaka občina to ureja po svoje, cena pa bo odvisna tudi od deleža individualnega kompostiranja, dodaja.

Ločevanje praksa preteklih let
V ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov je bilo sicer že leta 2010 vključenih 114 občin in 37 od 60 izvajalcev javnih služb, je povedala vodja sektorja za javne službe varstva okolja Irena Koželj. V Sloveniji je bilo leta 2009 zbranih okoli 49.600 ton biološko razgradljivih odpadkov, leta 2010 pa nekaj več kot 50.000 ton, je pojasnila. Prav tako pa pričakuje, da bo napredek v ločevanju bioloških odpadkov po začetku veljavnosti uredbe precej višji.