Pogovarjali smo se o napredku vremenoslovja v zadnjih 60 letih, točnosti in pomenu njihovih napovedi ter največjih dosežkih slovenskih vremenoslovcev.

Sprva ste vreme napovedovali s pomočjo palice, nato vas ni bilo videti, zdaj pa vas gledamo že več let. Kako ste se navadili na nastop pred kamero?
Pred okoli 20 leti se je vreme na TV-ju napovedovalo pred tablo, res s palico v roki. Tehnika je napredovala in zdaj stojimo pred modro tablo, na kateri ni nič, le v prikazovalniku, ki stoji zraven, vidimo sliko in sebe, tako da vemo, kam kažemo. Z malo vaje smo se hitro vsega naučili.

Zakaj menite, da je vremenoslovje kot znanost pomembna? Vemo, da napovedovanje vremena ni nazorna znanost, da gre bolj za namige in, da ne rečemo, skoraj ugibanja. Ali ni tako? Glede včerajšnjega snega je bilo namreč kar nekaj komentarjev tudi na naši strani.
Če se omejim le na napovedovanje vremena, ki je eno od področij meteorologije: vreme nas spremlja vsepovsod. Veliko človeških dejavnosti je odvisnih od vremena. Ko smo ravno pri snegu - da so ceste prevozne ob sneženju, morajo biti vzdrževalci cest dovolj zgodaj obveščeni o možnosti sneženja in predvideni višini novega snega. Potem na primer podjetja, ki skrbijo za distribucijo električne energije. Če je napovedamo hladno vreme, bo poraba večja, prav tako poleti ob zelo visokih temperaturah, ko so klimatske naprave veliki porabniki. Potem na primer napovedi temperaturnih inverzij v zimskem času - ta podatek je pomemben za termoelektrane, ki onesnažujejo ozračje in ob inverznih stanjih onesnažen zrak ostane ujet v kotlinah in nižinah.

V bodoče bo najpomembnejša naloga napovedovanje in opozarjanje pred ekstremnim vremenom, tega naj bi bilo ob danih podnebnih spremembah vedno več. Izdajanje opozoril pred ekstremnim vremenom bo ob primernem odzivu pripomoglo vsaj k zmanjšanju materialne škode in tudi obvarovanju človeških življenj. Dejstvo pa je, da napoved nikoli ne bo 100-odstotna. Že majhne razlike v začetnih razmerah namreč lahko pripeljejo do povsem različnih napovedi za določen dan v bližnji prihodnosti.

Glede snega pa takole: napovedano je bilo sneženje do 500 metrov nadmorske višine. Res je snežilo tudi 100, 200 metrov nižje. Intenziteta padavin je bila pač večja od predvidene in v takem primeru se meja sneženja hitreje spušča. Sicer pa živimo v Sloveniji, na južnem obronku Alp, ne pa kje drugje, kjer bi bilo sneženje v koledarski zimi nekaj izjemnega.

Na kakšen način lahko napoveste količino dežja, ki bo padla? Koliko dejansko razberete iz satelitske slike? Kako "zgovorni" so oblaki?
Iz izračunov vremenoslovnih modelov. Vendar nam modeli ponudijo le neke vrste oceno predvidene količine padavin. Dejanska količina padavin pa je odvisna še od mnogih drugih dejavnikov, ki jih mora napovedovalec upoštevati, ko skuša za določeno območje napovedati količino padavin. Trenutno intenziteto padavin razberemo iz radarskih posnetkov. V Sloveniji je meteorološki radar na Lisci.

Na katere dosežke slovenskih vremenoslovcev ste najbolj ponosni?
Več jih je, težko bi izpostavil le enega ali dva. Na primer: slovenski meteorologi so razvili lokalni meteorološki model Aladin, katerega rezultate prognostiki uporabljajo pri svojem delu. Slovenski vremenoslovci so vidni člani različnih delovnih skupin, člani v delovnih telesih v različnih evropskih in svetovnih organizacijah in centrih. Slovenija je namreč tudi članica Svetovne meteorološke organizacije.

Kakšno vreme nam prinaša velika noč?
Zelo nestalno s pogostimi padavinami. Razmeroma hladno bo, tako da ne bi bilo presenečenje, če bi kdaj pa kdaj snežilo tudi po nižinah.

A. K. K. / B. K.