Ohranjanje vitalnih tal je temelj prehranske varnosti, o kateri bodo ob podnebnih, političnih in ekonomskih spremembah morali vedno bolj razmišljati tudi odločevalci, tako na državni kot lokalni ravni.

V Sloveniji smo po njivskih površinah na prebivalca na repu evropskih držav. Namesto da bi jih ohranjali, na njih gradimo. Podpredsednik sveta za varovanje okolja na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti Franc Lobnik za primer daje območje Maribora.

"Danes je posejano z industrijskimi conami sistematično po celo površini. Gledamo Magno. Obljube so bile velike, danes je zaprta. Stoji na najboljših tleh," je opisal Lobnik.

Pri kmetijski pridelavi sledimo predvsem ekonomskim ciljem, ki zahtevajo intenzivno proizvodnjo, ki povzroča onesnaženje okolja, izgubo biotske pestrosti in poslabšanje tal. Marsikje po svetu so tla že precej degradirana, pri nas so skrb vzbujajoče težnje, ki peljejo v to smer.

V novi finančno-kmetijski perspektivi, ki se bo začela prihodnje leto, bo ohranjanju tal namenjene toliko pozornosti, kot še nikoli, poudarja državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Darij Krajčič: "Odporna tla so tista, ki predstavljajo prehransko varnost in brez odpornih, zdravih tal si tudi prehranske varnosti ne moremo predstavljati. Odporna tla so tudi manj zahtevna za gnojila, vemo, da so gnojila vedno težje dostopna."

Nova kmetijska politika žal ne zagotavlja regenerativnega preboja, je kritičen Rok Mihelič z biotehniške fakultete: "Ne gradimo holistične politike, množica ukrepov kmete odbija in v tem novem kmetijsko-okolijskem programu ne vidijo možnosti za regenerativni prehod."

Biodinamični kmet Zvone Černelič, dobitnik prestižne evropske nagrade za upravljanje tal in zemljišč za izboljšanje rodovitnosti tal, predlaga: "Na prvo mesto bom dal kemijo proč, potem kolobarjenje in težko mehanizacijo proč." Tla so namreč živ ekosistem.