"S prevoznostjo lokalnih cest do vseh tistih, ki bi morda potrebovali tudi nujno medicinsko pomoč ali pa kar koli drugega, bomo ob močni podpori ne samo lokalnega prebivalstva, ampak tudi drugih služb nadaljevali z enako vnemo tudi v prihodnjih dneh, dokler ne bo stanje v Kokri vsaj toliko normalno, da bo življenje potekalo po bolj ali manj ustaljenih tirnicah," je za Radio Slovenija povedal preddvorski župan Rok Roblek, ki po poročanju STA-ja ocenjuje, da jim bo v nedeljo pomagalo več kot sto članov različnih služb in prostovoljcev, ki jih usmerja civilna zaščita.

Štiri hiše so bile popolnoma zasute, od tega se ocenjuje, da sta vsaj dve neprimerni za bivanje," je še pojasnil Roblek.

Med prebivalci poškodovanih ni bilo, je pa šest prebivalcev iz treh objektov moralo poiskati druge namestitve. "Danes računamo z njimi opraviti pogovor o dolgoročnih rešitvah," je pojasnil župan. Možne namestitve zanje občina ima, bodo pa prizadetim občanom dali čas za razmislek.

Prostovoljni gasilci so domačine oskrbeli z agregati. Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Aleš Drekonja pa je zaradi zahtevnih razmer na tem območju izdal odredbo o prepovedi gibanja, saj potekajo nujna dela za zaščito in reševanje ljudi in premoženja. Zadrževanje na tem območju ni dovoljeno, prepovedano je tudi preletavanje in snemanje z letalniki.

Gorenjski policisti so sporočili, da je bilo po njihov podatkih v naravni nesreči na območju kokre umaknjenih oz. evakuiranih 15 prebivalcev, nihče pa ni bil telesno poškodovan

Občina Preddvor pa je za 47 belgijskih skavtov, ki so jih ob neurju evakuirali iz sosednje doline in jim nudili začasno namestitev, našla nadomestno lokacijo za taborjenje, regijska civilna zaščita pa jim bo zagotovila potrebne šotore. Tam bodo po napovedih ostali do petka, ko imajo že od prej načrtovan prevoz za vrnitev domov, je še povedal župan Roblek.

Največja količina dežja je padla v Krškem

Tudi na drugih najbolj prizadetih območjih v petkovih neurjih še vedno poteka odstranjevanje posledic. Ponekod je namreč v samo dveh urah padla skoraj mesečna količina dežja, največ dežja, 112 litrov na kvadratni meter, je padlo v Krškem, kar je sicer manj kot ob lanskih katastrofalnih avgustovskih poplavah.

Bolj kot v količini padavin je bila težava v njihovem kratkem časovnem okviru, je za Radio Slovenija povedal hidrolog pri Arsu Janez Polajnar in poudaril, da se pozna tudi sanacija najbolj kritičnih vodotokov, saj ti lahko sprejmejo precej več vode kot avgusta lani.

Nevihtni pas s silovitimi nalivi se je v petek zvečer širil s severa in zahoda, ob močni presušenosti tal pa so nastale hudourniške poplave. Ponekod je v le nekaj urah padla povprečna mesečna količina padavin, pojasnjuje Polajnar: "Ob tako silovitih nalivih, ko pade velika količina dežja v kratkem času, v nekaj 10 minutah, tudi zemljina ne more zadržati te vode, tako da suha zemljina praktično ob hudourniškem tipu poplav ne pomaga kaj dosti in je odziv v vodotokih pravzaprav enak, kot če bi bila zemlja bolj namočena."

Vodotoki, ki so bili v lanskih avgustovskih poplavah najbolj na udaru, tokrat niso povzročili večjih težav, kar je delno tudi posledica njihove sanacije po lanskih poplavah. Reke so torej sposobne odnesti precej večjo količino vode kot lani.

"Še vedno pa se bodo pojavljale težave ob takšnih padavinah in takšnih dogodkih na teh manjših porečjih, hudourniških porečjih. Tam, kjer enostavno ni mogoče zadržati ali pa ni mogoče odvesti tako velike količine vode v tako kratkem času," še pojasnjuje Polajnar.