Da bi biotsko raznovrstnost, njen pomen in ogroženost približali čim širšemu krogu ljudi v Sloveniji, se je v konzorcij z Nacionalnim inštitutom za biologijo povezalo deset partnerjev s 27 strokovnjaki, večina s področja biologije, agronomije in pedagoškega dela ter tudi turizma in novinarstva. Svoj projekt so poimenovali Life Naturaviva, sofinancirala pa ga bo Evropska unija. Največ pozornosti bodo posvetili endemičnim in ogroženim vrstam.

Regulacija dostopa do genskih virov med izzivi
Združeni narodi so 22. maj razglasili za svetovni dan biotske raznovrstnosti. Slovenija, ki je konvencijo o biotski raznovrstnosti ratificirala leta 1996, se lahko pohvali z izjemno biotsko pestrostjo. "Slovenija je kot država z dvema milijonoma prebivalcev in zelo omejenimi viri zgradila trajen in delujoč sistem varstva narave od centralne zakonodajne ravni in odločanja v postopkih na državni in lokalnih ravneh ob podpori javnih strokovnih služb in nevladnih organizacij ter posameznikov, ki delujejo v javnem interesu," ob tem poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor.

Izvajanje konvencije o biotski raznovrstnosti v Sloveniji je bilo do zdaj osredotočeno predvsem na uresničevanje ohranitve biotske raznovrstnosti ter trajnostna raba njenih sestavin. V prihodnje pa nas čakajo izzivi, kot so regulacija dostopa do genskih virov in uresničevanje delitve koristi od njihove uporabe, prilagajanje podnebnim spremembam ter boj proti invazivnim tujerodnim vrstam, so dodali na ministrstvu.

Primerno kmetijstvo
Ohranjanje biodiverzitete je tudi ena izmed prednostnih nalog EU-ja na področju kmetijstva in razvoja podeželja, zato se finančno spodbujajo nadstandardne sonaravne kmetijske prakse, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje tal ter blaženje in prilagajanje kmetovanja na podnebne spremembe. Z njimi se krijejo dodatni stroški in izguba prihodka zaradi izvajanja nadstandardnih zahtev, kmetje pa so na ta način poplačani za delo in trud, ki ga opravljajo kot skrbniki okolja, pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V nevladni organizaciji Zveza ekoloških gibanj Slovenije pa so opozorili, da ne smemo, če želimo Slovenijo ohraniti kot evropski biotski park, dovoliti grobih posegov v zavarovana območja in Triglavski narodni park.