Po mnenju okoljskih organizacij se Slovenija v razvojnih strategijah vneto opredeljuje za trajnostni razvoj in zeleno gospodarstvo, a v praksi prihaja do razhajanj med opredelitvijo in realnostjo, kar po mnenju organizacij jasno nakazujeta primera Kemis in Magna. V teh primerih po nepotrebnem prihaja do konfliktov, ki bi jih lahko preprečili z zgodnjim vključevanjem javnosti.

Najprej opozarjajo, da je reševanje vprašanja revščine in brezposelnosti v manj razvitih območjih z uvajanjem "umazane industrije" neodgovorno in nesprejemljivo. Ob tem nekaterim politikom očitajo postavljanje dobička onesnaževalcev pred skupno okolje in zdravje ljudi. "Sektor varstva okolja in narave je bil pri vrsti zadnjih vlad eden najmanj upoštevanih sektorjev, čeprav bi moral – tudi zaradi naravnega bogastva Slovenije in s tem povezanega razvojnega potenciala – stati ob boku gospodarskemu in finančnemu ministrstvu."

Vlado vabijo na konstruktiven sestanek
Zaradi tega okoljevarstveniki od vlade zahtevajo, naj nemudoma izboljšajo nadzor nad podjetji in napravami, ki pomenijo grožnjo okolju in zdravju ljudi, in naj v te postopke vključi strokovno javnost in civilno družbo. Od vlade pričakujejo tudi, da bo vzpostavila odgovornost oseb, ki izdajajo in nadzorujejo okoljevarstvena dovoljenja, saj to področje potrebuje najvišjo stopnjo zaupanja državljanov.

Obenem od vlade pričakujejo tudi, da začne že v zgodnji fazi vključevati civilno družbo, ki naj bo navzoča pri pripravi tako podlag kot tudi pri sprejemanju strategij, predpisov, umeščanja v prostor in presoj vplivov na okolje.

Predstavniki 66 okoljskih organizacij pričakujejo, da jih bodo vlada in pristojni ministri povabili na srečanje, na katerem bi "začrtali način rednega sodelovanja politike in državnih institucij s civilno družbo na področju varstva okolja in narave".