Članice mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, ki v postopku prenove nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) sodelujejo že od začetka posvetovanj lani jeseni, sporočajo, da bi morale biti ključno vodilo pri pripravi prenovljenega NEPN-ja pred kratkim objavljene ugotovitve šestega poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC). V tem je poudarjeno, da je na podlagi pariškega sporazuma zavezujoči cilj 1,5 stopinje Celzija še vedno mogoče doseči, a se čas za ukrepanje hitro izteka.

Sorodna novica GZS za jedrsko energijo. Državna sekretarka Tina Seršen: Obnovljivi viri so cenejši.

"Zavzemamo se za podnebno nevtralnost Slovenije do leta 2040. Menimo, da je doseganje bolj ambicioznih ciljev do leta 2030 možno, vendar le na podlagi občutno manjše rabe energije, bolj učinkovite rabe energije ter večjega deleža energije iz obnovljivih virov energije (OVE), predvsem iz sonca in vetra," so zapisali v sporočilu za javnost in se ob tem zavzeli za scenarij 100-odstotnega deleža obnovljivih virov energije brez gradnje novih velikih hidroelektrarn.

Med drugim poudarjajo, da je treba emisije toplogrednih plinov zmanjšati do leta 2030 za vsaj 65 odstotkov. Nacionalni energetski načrt bi moral v skladu z njihovimi pričakovanji ustrezno reševati tako podnebno kot tudi biodiverzitetno krizo. Ob tem so navedli, da naj se s področij umeščanja OVE v prostor izključijo območja Nature 2000.

Denar za skupnostne energetske projekte

NEPN naj ustrezno podpre tudi skupnostne energetske projekte, kot so skupnostne sončne elektrarne. Nevladne organizacije poudarjajo tudi znižanje odvisnosti od osebnih avtomobilov prek razvoja infrastrukture za trajnostno mobilnost s posebnim poudarkom na takojšni krepitvi javnega potniškega prometa.

Kot ena od prioritet NEPN-ja pa bi moralo biti tudi odpravljanje energetske in mobilnostne revščine. Ob tem bi moral dokument vključevati ukrepe, ki bodo zmanjšali družbene neenakosti in udejanjanje ukrepov zelenega prehoda omogočiti vsem skupinam prebivalstva. "Cilji in ukrepi v NEPN-ju morajo biti jasno določeni in merljivi, treba jih je začeti nemudoma izvajati in jasno določiti deležnike ter organe, ki so za posamezen ukrep zadolženi," so še poudarili.

Petek: Slovenija zavestno ne sledi ciljem sporazuma

Sorodna novica Mladi za podnebno pravičnost zahtevajo ambicioznejši NEPN: "Podnebni zlom se nam dogaja pred očmi"

Kot je zatrdil okoljski pravnik s PIC-a – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja – Aljoša Petek, primerjava ugotovitev znanosti v novem poročilu IPPC-ja z osnutkom ciljev prenovljenega NEPN-ja vodi do sklepa, da Slovenija "zavestno ne sledi pravno zavezujočim ciljem pariškega sporazuma, h katerim se je zavezala".

Ker moramo ukrepati čim prej, je prenova NEPN-ja po njegovem mnenju ena izmed zadnjih priložnosti, da oblikujemo ukrepe, ki na pravičen način vodijo do podnebnih ciljev, h katerim smo se zavezali kot država skupaj z mednarodno skupnostjo.

V okoljski organizaciji Focus pa kot nujen recept za bolj trajnostno prihodnost vidijo v energetskih skupnostnih projektih. "V Sloveniji so takšni projekti še toliko pomembnejši zaradi nizkega deleža sončne in vetrne energije ter velikega deleža gospodinjstev, ki jih pesti energetska revščina. Nujno je, da NEPN ustrezno prepozna ta potencial," je v imenu organizacije dejal Taj Zavodnik.

Po besedah Ajde Cafun iz Umanotere pa je scenarij za posodobitev NEPN-ja problematičen z dveh vidikov. Po eni strani postavlja bistveno prenizke cilje za skupno zmanjševanje rabe energije, po drugi pa, tako kot tudi že obstoječi NEPN, zapostavlja ukrepe pravičnega prehoda in povečuje družbeno neenakost. "Posodobljen načrt naj vključuje ukrepe za prehod na učinkovito rabo energije in pridobivanje energije iz obnovljivih virov za gospodinjstva z nizkimi dohodki, obsežna sredstva za ta namen pa naj pridobi pri največjih onesnaževalcih," je poudarila.